Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.151-1.175)


  1.      muzicírati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. igrati (na glasbilo): godci pridno muzicirajo; v kavarni muzicirajo dolgo v noč; peti in muzicirati; pren. murni neutrudno muzicirajo // izvajati glasbeno delo, navadno kvalitetno: pod dirigentovim vodstvom orkester skladno muzicira ♪
  2.      múzičen  -čna -o prid. (ú) 1. ki ima čut, smisel za umetnost: je zelo muzičen človek / dekle je muzične narave 2. redko glasben: muzična vzgoja ● muzični agon pri starih Grkih tekmovanje v glasbi ♪
  3.      múzičnost  -i ž (ú) lastnost muzičnega človeka: muzičnost je podedoval po materi / redko muzičnost jezika blagoglasnost, melodičnost ♪
  4.      múzik  stil. múzikus -a m (ú) glasbenik: nadarjen mlad muzik; nastopajo jazz muziki ♪
  5.      múzika  -e ž (ú) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: gojiti, študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika // glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini 2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko // izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja 3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki 4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike ● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ♪
  6.      muzikál  in musical -a [druga oblika muzikál in mjúzikl] m (ȃ; ȗ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z elementi operete, kabareta, glasbena komedija: skladatelj muzikalov; scenarij za muzikal ♪
  7.      muzikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil ◊ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje ♪
  8.      muzikáličen  -čna -o prid. (á) ki ima čut, smisel za glasbo: muzikaličen človek; je zelo muzikalična in ima lep glas / muzikalični dar ♪
  9.      muzikáličnost  -i ž (á) lastnost, značilnost muzikaličnega človeka: obdarjen je z muzikaličnostjo / redko njegov stil se odlikuje po muzikaličnosti in ritmičnosti muzikalnosti ♪
  10.      muzikálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjige, zvezki s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: trgovina z muzikalijami; zemljevidi in muzikalije ♪
  11.      muzikálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost muzikalnega človeka: solist je pokazal izredno muzikalnost / muzikalnost jezika ♪
  12.      muzikánt  in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant ♪
  13.      muzikántar  -ja m (ā) pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje ♪
  14.      muzikológ  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe: kongres muzikologov; skladatelj in muzikolog ♪
  15.      muzikologíja  -e ž (ȋ) veda o glasbi: predavati muzikologijo; zahteve sodobne muzikologije ♪
  16.      muzikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzikologe ali muzikologijo: muzikološko društvo / muzikološka vprašanja / muzikološki inštitut ♪
  17.      muzívičen  -čna -o prid. (í) zastar. mozaičen: muzivični vzorci ♪
  18.      múža  -e ž (ú) nar. vzhodno močvirje, barje: okoli njega se je razprostirala muža ♪
  19.      mužáva  -e ž (ȃ) nar. močviren svet, močvirje: steza se je vlekla skozi mužave ♪
  20.      múžen  -žna -o prid. (ū) redko muževen 1: mužna vrbova mladika ♪
  21.      mužén  -a -o prid. (ẹ̄) nar. dolenjsko muževen 1: muženo drevje ♪
  22.      mužéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. biti muževen: veje so mužele 2. cediti se, mezeti: tla so mužela in se vdajala ♪
  23.      mužév  -a -o prid. (ẹ́) redko muževen 1: drevje še ni muževo ♪
  24.      mužéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina: muževna vrba; drevo je, postane muževno / muževne veje 2. nar. blaten, močviren: žabe so čofotale po muževnem izlivu / muževen marec deževen, vlažen; muževno vreme ♪
  25.      mužévnost  -i ž (ẹ́) stanje muževnega: sekati drevje pred muževnostjo; muževnost smrek ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA