Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.126-1.150)


  1.      moskvìč  -íča tudi móskvič -a m (ȉ í; ọ̑) tip sovjetskega osebnega avtomobila, izdelanega v Moskvi: kupiti, prodati moskvič ♪
  2.      móslavec  -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec ♪
  3.      moslavína  in móslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino ♪
  4.      móslem  in moslém -a m (ọ̑; ẹ̑) star. musliman, mohamedanec: zelo veren moslem ♪
  5.      móslja  -e ž (ọ̑) knjiž. duda, cucelj: navaditi se na mosljo ♪
  6.      motíka  -e ž (ȋ) orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim držajem za kopanje: kopati, okopavati, zamahovati z motiko; uho motike ● ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; publ. tu čaka velika ledina motike tistih, ki se ukvarjajo z glasbenim šolstvom tu je veliko dela za glasbenike ◊ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji; vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko ♪
  7.      mozóljček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od mozolj: stiskati mozoljčke ♪
  8.      mrčáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava, pes od zadovoljstva mrči // nar. vzhodno mrmrati, brundati: sedel je v kotu in mrčal ♪
  9.      mŕščiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi 2. redko mršiti: veter mu mršči brado mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo: na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil ♪
  10.      mudljívec  -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
  11.      múrček  -čka m (ȗ) 1. ekspr. črnkasta žival: dati mleka murčku; murček in lisko 2. nekdaj uhan z okrasom v obliki zamorčkove glave: nosil je zlate murčke; očanec z murčkom v ušesu ♪
  12.      múzav  -a -o prid. (ú) redko hudomušen: muzav pogled, smeh ♪
  13.      muzeálec  -lca m (ȃ) strokovni uslužbenec v muzeju: muzealci krajevnih muzejev; društvo muzealcev ♪
  14.      muzeálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. muzejski: muzealna zbirka / nabirati muzealne predmete / redko muzealna načela muzeološka ♪
  15.      muzeálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. predmeti, ki se hranijo v muzeju; muzejski predmeti: razstava dokumentov in muzealij ∙ ekspr. on je živa muzealija nekdaj je bil pomemben človek, zdaj pa ni več ♪
  16.      muzeálnost  -i ž (ȃ) knjiž. starinskost, zastarelost: njegove slike kažejo določeno muzealnost / muzealnost gledališča; muzealnost uprizoritve ♪
  17.      muzeálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na muzealce: muzealski sestanek / znan muzealski delavec ♪
  18.      muzéj  -a m (ẹ̄) ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete: dokumente o tem hrani muzej; prepustiti, prodati starine muzeju / etnografski, gledališki, šolski, tehnični muzej / razstavo je pripravil Narodni muzej // navadno s prilastkom muzejska zbirka: arheološki muzej so namestili v drugi stavbi; dopolniti pesnikov spominski muzej; muzej fresk / ekspr. pri vas imate pa cel muzej veliko starih, redkih predmetov / muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti predmeti: obiskovati muzeje in galerije; graščino so preuredili v muzej / snemanje bo v Muzeju revolucije; muzej voščenih lutk v Londonu v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti ● slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. stvar je že za v muzej je zastarela ♪
  19.      muzéjnik  -a m (ẹ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje zlasti v muzeju shranjene živali, rastline, Anthrenus museorum ♪
  20.      muzéjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na muzej: muzejski uslužbenci / muzejsko poslopje / muzejski predmet predmet, ki se hrani v muzeju; predmet, ki spada v muzej; muzejska zbirka / ekspr. naprava ima samo še muzejsko vrednost zgodovinsko ♪
  21.      muzéjstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z ustanavljanjem in delom muzejev: reorganizirati muzejstvo; muzejstvo in zgodovinarstvo ♪
  22.      muzeologíja  -e ž (ȋ) veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk: etnografska muzeologija ♪
  23.      muzeolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzeologijo: delati v skladu z muzeološkimi načeli; zapletena muzeološka vprašanja ♪
  24.      múzga  -e ž (ū) agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: muzga se izceja; veje so polne muzge // stanje, ko se ta pojavi: drevo je v muzgi / sekati ob muzgi ♪
  25.      muzicíranje  -a s (ȋ) glagolnik od muzicirati: muziciranje mu je v krvi; njeno muziciranje mu preseda ♦ muz. komorno muziciranje ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA