Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (1.110-1.134)
- minometálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj ♪
- mirotvórec -rca m (ọ̑) knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca ♪
- mitraljéza -e ž (ẹ̑) knjiž., redko mitraljez: streljanje mitraljeze ♪
- mládotúrek -rka m (ȃ-ú) pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države ♪
- mlínček -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček 2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke 3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo 4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu ● žarg. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev ♪
- mnóžje -a s (ọ̑) zastar. množica: gledal je prerivajoče se množje pred seboj / zbralo se je množje ljudi ♪
- modrásov -a -o prid. (á) nanašajoč se na modrase: modrasova glava / modrasov pik ∙ nar. zahodno modrasov hlapec kačji pastir ♪
- mojstrítelj -a m (ȋ) knjiž. mojstrski oblikovalec: dober poznavalec in mojstritelj jezika ♪
- molzník -a [u̯z] m (í) 1. kdor molze: spreten molznik 2. redko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: poln molznik mleka ♪
- monotoníja -e ž (ȋ) lastnost, značilnost monotonega, enoličnost: delovna monotonija / monotonija sloga / ekspr. razbijati monotonijo ♪
- morílka -e [u̯k] ž (ȋ) ženska, ki umori človeka: priznala je, da je morilka; morilka moža / ekspr. podlasica je huda morilka polhov // ekspr. bolezen, za katero ljudje množično umirajo: morilka jetika, kuga ♪
- mortalitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev; umrljivost, smrtnost: mortaliteta pada, raste; nataliteta in mortaliteta ♪
- mortálnost -i ž (ȃ) 1. knjiž., redko umrljivost, smrtnost: mortalnost in natalnost 2. med. letalnost: mortalnost pri tem obolenju je trideset odstotkov ♪
- mórula -e ž (ọ̑) biol. murvi podoben zelo zgoden zarodek mnogoceličarjev ♪
- Mórzejev in Mórsejev -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morzejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil ♪
- moskít -a m (ȋ) komar, ki živi v južnih, zlasti tropskih krajih: odganjati moskite; pik moskita; mreža proti moskitom ♪
- moskvìč -íča tudi móskvič -a m (ȉ í; ọ̑) tip sovjetskega osebnega avtomobila, izdelanega v Moskvi: kupiti, prodati moskvič ♪
- móslavec -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec ♪
- moslavína in móslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino ♪
- móslem in moslém -a m (ọ̑; ẹ̑) star. musliman, mohamedanec: zelo veren moslem ♪
- móslja -e ž (ọ̑) knjiž. duda, cucelj: navaditi se na mosljo ♪
- motíka -e ž (ȋ) orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim držajem za kopanje: kopati, okopavati, zamahovati z motiko; uho motike ● ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; publ. tu čaka velika ledina motike tistih, ki se ukvarjajo z glasbenim šolstvom tu je veliko dela za glasbenike ◊ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji; vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko ♪
- mozóljček -čka m (ọ̑) manjšalnica od mozolj: stiskati mozoljčke ♪
- mrčáti -ím nedov. (á í) oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava, pes od zadovoljstva mrči // nar. vzhodno mrmrati, brundati: sedel je v kotu in mrčal ♪
- mŕščiti -im nedov. (ŕ r̄) 1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi 2. redko mršiti: veter mu mršči brado mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo: na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil ♪
985 1.010 1.035 1.060 1.085 1.110 1.135 1.160 1.185 1.210