Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (776-800)
- izvíjati -am nedov. (í) z vrtenjem spravljati iz predmeta: izvijati vijake izvíjati se 1. prizadevati si ne biti več v določenem, navadno neprijetnem položaju: z zadnjo močjo se je izvijal napadalcu; izvijati se komu iz objema, rok; pren. stiki s francosko kulturo so pomagali, da smo se začeli izvijati izpod vpliva nemške kulture 2. ekspr. opravičevati se tako, da se navadno ne navaja pravi, resnični razlog: vedno ima kake izgovore, vedno se izvija; pred policijo se je na vse načine izvijal 3. knjiž. prihajati iz česa: od povsod so se izvijali modrikasti curki dima; pren., ekspr. krik se mu je izvijal iz prsi; med ihtenjem so se ji izvijali vzdihi 4. ekspr. postajati viden, prikazovati se v obrisih: visoke postave so se izvijale iz teme; vas se izvija iz megle ♪
- izvín in zvín -a m (ȋ) med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi: izvin noge v gležnju; izvin sklepa ♪
- izvoljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izvoliti: z volilno pravico je človek tudi izvoljiv ♪
- izžéjati -am dov. (ẹ̑) 1. povzročiti občutek potrebe po pijači: pot človeka izlačni in izžeja 2. nav. ekspr. z odtegovanjem pijače povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: oblegance so izstradali in izžejali izžéjan -a -o: izžejan popotnik ♪
- jága -e ž (á) 1. pog. lov: v nedeljo bo jaga; iti na jago / kaznovali so ga zaradi divje jage / jaga na ljudi 2. etn., v zvezi divja jaga, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku: trušč divje jage ∙ ekspr. čez dolino je hrumela divja jaga nevihta, vihar ♪
- jálovec -vca m (á) jalov samec: izločiti jalovce // slabš. neploden moški: otrok ni njegov, on je jalovec; pren., ekspr. spodbuditi kulturne in politične jalovce ♪
- jarín -a m (ȋ) knjiž. majhen bazen, korito: okrogel jarin iz marmorja; zlate ribice v jarinu pod vodometom ♪
- jázbečev -a -o [bǝč] prid. (ȃ) nanašajoč se na jazbece: jazbečev gobec / jazbečeva mast ♪
- jegúlji -a -e (ȗ) pridevnik od jegulja: jegulja koža ♪
- jeklárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija ♦ metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo ♪
- jeklárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu // veda o tem: predavati jeklarstvo ♪
- jêklast -a -o prid. (é) ekspr. podoben jeklu: razbijati jeklaste plošče ledu / jeklasta svetloba jeklena ♪
- jeklén -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti;
jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
- jeklénec -nca m (ẹ̄) min. rudnina železov karbonat; siderit: nahajališče jeklenca ♪
- jeklenéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati zelo odločen, nepopustljiv: armada je jeklenela v bojih / volja, značaj mu jekleni ♪
- jeklenína -e ž (í) izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom ♪
- jekleníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: partija je v težkih bojih jeklenila svoje vrste; samozavest in vera vase jih je jeklenila // krepiti, utrjevati: jekleniti svojo moč, duševne sile ♪
- jeklénka -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke ♪
- jeklénost -i ž (ẹ̄) ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti / jeklenost značaja ♪
- jérbašček -čka m (ẹ́) manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha ♪
- jétrca jétrc s mn. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od jetra: velikost jetrc pri piščancu / kupiti telečja jetrca / porcija praženih jetrc ♪
- jéžarica -e ž (ẹ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka ♪
- jožefínstvo -a s (ȋ) redko jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo ♪
- júnkerski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na junkerje: junkerska ošabnost / junkerska šola ♪
- kábala -e ž (ȃ) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji nauk, po katerem je svet nastal iz desetih najpopolnejših, božanskih bitij: proučevati kabalo 2. knjiž., navadno s prilastkom skrivnostnost, nerazumljivost: kabala številk in besed ♪
651 676 701 726 751 776 801 826 851 876