Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (652-676)



  1.      izjémnež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor predstavlja izjemo: to so samo izjemneži ∙ ekspr. za to se navdušuje le nekaj redkih izjemnežev ljudi, oseb
  2.      izjémnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela
  3.      izjémoma  prisl. (ẹ̑) izraža, da je povedano izjema: izjemoma se dovoljuje vožnja skozi park / le izjemoma je dal kaj v tisk redkokdaj
  4.      izjésti  -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjéjo tudi zjedó tudi zjéjo; izjéj in izjèj izjéjte tudi zjéj in zjèj zjéjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́) 1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo 2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo // s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene izjéden tudi zjéden -a -o: izjedena stena; globoko izjedena struga; tla so izjedena od črvov; izjeden od bolezni slab, shujšan
  5.      izkolehati  gl. skolehati
  6.      izlétati  -am nedov. (ẹ̑) zastar. hoditi na izlete: sem so izletali meščani ob nedeljah
  7.      izmériti  -im tudi zmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: izmeriti gozd, zemljišče; izmeriti sod, vino / izmeriti dolžino ceste, globino jezera; izmeriti jakost udarcev, količino strupenih snovi; izmeriti površino travnika, razdaljo med dvema krajema; izmeriti trajanje poleta; izmeriti z litrom, metrom, toplomerom; izmerili so minus dvajset stopinj namerili so / uradno izmeriti posodo cimentirati; pren. gorje se ne da izmeriti // knjiž. z merjenjem ugotoviti, določiti položaj: stopil je k sekstantom, da bi izmeril sonce izmérjen tudi zmérjen -a -o: izmerjen čas; izmerjena višina
  8.      iznenájati  -am nedov. (á) star. presenečati: to me veselo iznenaja
  9.      ízop  -a m () bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in zelo dišečimi listi; ožepek: izpirati dlesni s čajem iz izopa
  10.      izpitati  gl. spitati
  11.      izpodžírati  -am in spodžírati -am nedov. ( ) 1. z glodanjem od spodaj delati škodo, uničevati: črvi izpodžirajo korenine 2. slabš. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročati škodo: izpodžirati drug drugega
  12.      izprekrižan  gl. sprekrižan
  13.      izravnovésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. spraviti iz ravnovesja: nemirni časi ga niso izravnovesili izravnovéšen -a -o: biti čustveno izravnovešen
  14.      izruvánec  tudi izrúvanec -nca m (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izruvanec
  15.      izséljenka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od izseljenec: jugoslovanske izseljenke
  16.      izséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na izseljence: izseljenski časopis; izseljensko društvo / roman prikazuje izseljensko življenje / obravnavati izseljenska vprašanja / Slovenska izseljenska matica
  17.      izséljenstvo  -a s (ẹ́) 1. bivanje v tujini, navadno stalno: vzroki izseljenstva / živeti v izseljenstvu 2. izseljenci: družba je pokazala veliko razumevanje za potrebe izseljenstva
  18.      izseljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izseljevanje: izseljevalna baza / izseljevalna politika
  19.      izseljevánje  -a s () glagolnik od izseljevati: omejiti izseljevanje; množično izseljevanje; izseljevanje v Ameriko, tujino / prisilno, sezonsko izseljevanje
  20.      izseljeváti  -újem nedov.) povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče: okupatorji so naše ljudi zapirali in izseljevali; izseljevati stranke iz hiše izseljeváti se zapuščati svoje bivališče: ljudje so se začeli izseljevati / kmečko prebivalstvo se izseljuje v mesta; množično se izseljevati v tujino
  21.      izsélnik  -a m (ẹ̑) zastar. izseljenec: življenje izselnikov
  22.      izsesáti  -ám [sǝs in ses] dov.) 1. s sesanjem spraviti iz česa: izsesati kri iz rane; izsesati sok iz limone / izsesati prah; s črpalko izsesati zrak 2. s sesanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: tele je dobro izsesalo vime; izsesati limono / izsesati rano / pajek izsesa svojo žrtev // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo v rudniku ga je izsesalo; skrbi za otroke so ji izsesale zdravje 3. ekspr. izrabiti, izkoristiti: ta oderuh ga bo izsesal; delavce je izsesal do poslednje kaplje krvi ● ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. to je izsesal iz prsta to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno izsesán -a -o: izsesan od trpljenja; izsesane prsi
  23.      izsesávanje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od izsesavati: izsesavanje vode, zraka; izsesavanje strupa iz rane / izsesavanje delavcev
  24.      izsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. () 1. s sesanjem spravljati iz česa: izsesavati kri iz rane; izsesavati prah; izsesavati zrak // s sesanjem čistiti: izsesavati oblazinjeno pohištvo // nav. ekspr. izčrpavati, slabiti: težko delo ga izsesava / bela omela izsesava gostitelja 3. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oderuhi so izsesavali kmete
  25.      izstŕgati  -am tudi -stŕžem dov.) s strganjem odstraniti: izstrgati napis s spomenika

   527 552 577 602 627 652 677 702 727 752  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA