Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (3.352-3.376)
- temnobárven -vna -o [tǝm] prid. (ȃ) ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali ♪
- temnogléd -a -o [tǝm] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: temnogled malodušnež ♪
- temnokóžec -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec ♪
- temnolás in temnolàs -ása -o [tǝm] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima temne lase: temnolas fant ♪
- temnolásec -sca [tǝm] m (ȃ) kdor ima temne lase: suhljat temnolasec ♪
- temnoláska -e [tǝm] ž (ȃ) ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam ♪
- temnolíčen -čna -o [tǝm] prid. (ȋ ȋ) star. temnopolt: temnoličen človek ♪
- temnoók -a -o [tǝm] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima temne oči: temnooka deklica ♪
- temnopólt -a -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je temne polti: temnopolt moški / temnopolto prebivalstvo Afrike ♪
- ténzorski -a -o prid. (ẹ̄) mat. pri katerem se računa s tenzorji: tenzorski račun; tenzorska analiza ♪
- terebínt -a m (ȋ) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta ♪
- terorizíranje -a s (ȋ) glagolnik od terorizirati: teroriziranje prebivalstva ♪
- tetovíranec -nca m (ȋ) kdor je tetoviran: ogledovati si tetoviranca ♪
- tíger -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško ♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis 2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom: nemška vojska je s tigri prišla pred Leningrad / napadati s tanki tiger ♪
- típ 1 -a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin // kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši ∙ pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam 2. v povedni
rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi 3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip // ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika ◊ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in
višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; lingv. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine ♪
- tísočléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura 2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda ♪
- tlákar -ja m (ȃ) star. tlakovalec: preživljal se je kot tlakar ♪
- togotljívost -i ž (í) lastnost togotljivega človeka: zaradi svoje togotljivosti je z vsemi sprt ♪
- tôlpa -e ž (ó) 1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah 2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo 3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev // trop, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe ♪
- tolščôben -bna -o [u̯š] prid. (ó ō) star. maščoben: tolščobne kapljice ♪
- tolščôbnost -i [u̯š] ž (ó) star. mastnost: tolščobnost mleka ♪
- toluén -a m (ẹ̑) kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva ♪
- toluól -a m (ọ̑) kem. toluen ♪
- tóm -a m (ọ̑) knjiž. zvezek, knjiga: slovar bo izšel v petih tomih ♪
- tomahávk -a m (ȃ) pri severnoameriških Indijancih bojna sekira: nositi tomahavk ♪
3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352 3.377 3.402 3.427 3.452