Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (3.327-3.351)
- šrapnél -a m (ẹ̑) topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela ♪
- števíliti -im nedov. (í ȋ) star. računati: učil jih je brati, pisati in malo številiti / številil je, koliko bo dobil od prodaje volov // šteti, preštevati: številila je njegove napake ♪
- štírioglàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) ki ima štiri ogle: štirioglat stolp / štirioglata miza / štirioglat kos blaga ♪
- štíristrán in štíristràn -ána -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristrana piramida, prizma ♪
- štíristráničen -čna -o prid. (ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristranična piramida, prizma ♪
- štíristránski -a -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na štiri strani: štiristransko nadzorstvo nad volitvami ♦ les. štiristranski skobeljnik skobeljnik za skobljanje s štirih strani hkrati ♪
- štiríški -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število štiri: štiriški sestav ♪
- štírištéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična ♪
- štírištevílčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) mat. ki je iz štirih številk: štirištevilčno število ♪
- štíritákten -tna -o prid. (ȋ-ȃ) 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib ♪
- štíritisočák -a m (ȋ-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak ♪
- štíritónski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak ♪
- štíriúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ) ki traja štiri ure: končati štiriurno delo ♪
- štrbóncelj -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
- šumljánje -a s (ȃ) glagolnik od šumljati: šumljanje potoka / šumljanje vetra ♪
- tabatiêra -e ž (ȇ) zastar. tobačnica: vzeti ščepec tobaka iz tabatiere; srebrna tabatiera ♪
- tajnikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu ♪
- talílništvo -a s (ȋ) predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo ♪
- tankoslúh tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ȗ ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho ♪
- tátek -tka m (ȃ) v meščanskem okolju atek, očka: tatka vprašaj za dovoljenje ♪
- tehnologíja -e ž (ȋ) 1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo 2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja // skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta //
publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije ♪
- telefón -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka ●
pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze ◊ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon ♪
- telegráfarica -e ž (ȃ) žarg. telegrafski drog: postaviti telegrafarico ♪
- têmelj -a m (é) 1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika 2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi // kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji socialistične morale 4. ekspr., v prislovni
rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo ♪
- temno... 2 [tǝm] prvi del zloženk, kakor temnordeč, temnozelen ipd., gl. temen ♪
3.202 3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352 3.377 3.402 3.427