Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (3.327-3.351)



  1.      šrapnél  -a m (ẹ̑) topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela
  2.      števíliti  -im nedov.) star. računati: učil jih je brati, pisati in malo številiti / številil je, koliko bo dobil od prodaje volov // šteti, preštevati: številila je njegove napake
  3.      štírioglàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ima štiri ogle: štirioglat stolp / štirioglata miza / štirioglat kos blaga
  4.      štíristrán  in štíristràn -ána -o prid. (-; - -á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristrana piramida, prizma
  5.      štíristráničen  -čna -o prid. (-á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristranična piramida, prizma
  6.      štíristránski  -a -o prid. (-á) nanašajoč se na štiri strani: štiristransko nadzorstvo nad volitvami ♦ les. štiristranski skobeljnik skobeljnik za skobljanje s štirih strani hkrati
  7.      štiríški  -a -o prid. () mat. ki ima za osnovo število štiri: štiriški sestav
  8.      štírištéven  -vna -o prid. (-ẹ̄ -ẹ̑) v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična
  9.      štírištevílčen  -čna -o prid. (-) mat. ki je iz štirih številk: štirištevilčno število
  10.      štíritákten  -tna -o prid. (-) 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib
  11.      štíritisočák  -a m (-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak
  12.      štíritónski  -a -o prid. (-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak
  13.      štíriúren  -rna -o prid. (-) ki traja štiri ure: končati štiriurno delo
  14.      štrbóncelj  -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji
  15.      šumljánje  -a s () glagolnik od šumljati: šumljanje potoka / šumljanje vetra
  16.      tabatiêra  -e ž () zastar. tobačnica: vzeti ščepec tobaka iz tabatiere; srebrna tabatiera
  17.      tajnikováti  -újem nedov.) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu
  18.      talílništvo  -a s () predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo
  19.      tankoslúh  tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. ( ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho
  20.      tátek  -tka m () v meščanskem okolju atek, očka: tatka vprašaj za dovoljenje
  21.      tehnologíja  -e ž () 1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo 2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja // skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta // publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
  22.      telefón  -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številkapog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zvezeigr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
  23.      telegráfarica  -e ž () žarg. telegrafski drog: postaviti telegrafarico
  24.      têmelj  -a m (é) 1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika 2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi // kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji socialistične morale 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo
  25.      temno... 2 [tǝm] prvi del zloženk, kakor temnordeč, temnozelen ipd., gl. temen

   3.202 3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352 3.377 3.402 3.427  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA