Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (326-350)



  1.      dóktorstvo  -a s (ọ́) doktorski naslov, doktorska čast: doseči doktorstvo; s svojim doktorstvom si tam ne bo dosti pomagal
  2.      doktrína  -e ž () 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada z marksistično doktrino; politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino; moderne dramaturške doktrine; doktrina stranke o neizbežnosti vojne // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina
  3.      doktrinálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na doktrino: doktrinalna trditev / doktrinalna nasprotja
  4.      doktrinár  in doktrínar -ja m (á; ) nav. slabš. kdor se natančno, togo drži doktrine: ni nikak doktrinar; ozkosrčen doktrinar; doktrinarji in dogmatiki
  5.      doktrinárec  -rca m () doktrinar: ozkosrčen doktrinarec
  6.      doktrináren  -rna -o prid. () nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna doktrinárno prisl.: govori suho, doktrinarno
  7.      doktrinárnost  -i ž () lastnost, značilnost doktrinarnega: doktrinarnost razprave
  8.      doktrinárski  in doktrínarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na doktrinarje: doktrinarsko mišljenje; ostro je kritiziral njegovo doktrinarsko stališče
  9.      doktrinárstvo  in doktrínarstvo -a s (; ) nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje: bojevati se proti doktrinarstvu; fanatično doktrinarstvo
  10.      dokúhati  -am dov.) skuhati do konca: fižol je trd, treba ga je še dokuhati
  11.      dolgobrádec  -dca [g] m () ekspr. kdor ima dolgo brado: krčmar je bil umazan dolgobradec
  12.      dolihokefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja
  13.      domicíl  -a m () 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice
  14.      dóna  in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza
  15.      dopolnílo  -a [n] s (í) kar kaj dopolni, dopolnjuje: pisma so pomembno dopolnilo pesnikovega dela; dopolnila k tekstu ♦ lingv. od kakega stavčnega člena odvisen člen, navadno predmet
  16.      doslíkati  -am dov. () 1. končati slikanje: doslikati portret 2. dodatno, zraven naslikati: moral je doslikati še glavo
  17.      dotírati 1 -am nedov. in dov. () dajati dotacijo: družba dotira znanstveno delo; dotirati gledališče, revijo, raziskovalne ustanove; dotirati iz sklada dotíran -a -o: dotirane družbene dejavnosti; festivalske prireditve bodo morale biti dotirane
  18.      dozdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dozdevati se: njegova sodba izvira iz dozdevanja in domnevanja
  19.      dráma  -e ž (á) 1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo; drama o razkrojenem zakonu; drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama // lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije 2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci 3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama; družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja ◊ lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame; muz. glasbena drama
  20.      drémati  -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan 2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost dremáje: dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl dremajóč -a -e: dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili
  21.      drenáža  -e ž () 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
  22.      drenážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka
  23.      dréncati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. nemirno se prestopati, mendrati: otroci so kar naprej drencali / ne zna plesati, samo drenca / kaj še drencate? se obotavljate, omahujete
  24.      drencljáti  -ám nedov.) ekspr., redko drncati: konjička sta veselo drencljala
  25.      dreníranje  -a s () glagolnik od drenirati

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA