Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (3.252-3.276)
- stánjšati -am tudi iztánjšati -am dov. (ȃ) narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala ● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je precej stanjšal je shujšal stánjšan tudi iztánjšan -a -o: steber je na vrhu stanjšan; stanjšana konica; stanjšana žica ∙ knjiž., redko imeti stanjšan okus izostren, prefinjen ♪
- stanodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino ♪
- stanodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanodajalec: skleniti pogodbo s stanodajalko ♪
- stanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev ♪
- stanovalíšče -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče ♪
- stanoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanovalec: stanovalci in stanovalke ♪
- stanovánjce -a s (ȃ) ekspr. manjšalnica od stanovanje: najel je lepo stanovanjce; sestajali so se kar v njenem stanovanjcu ♪
- stanovánje -a s (ȃ) 1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje; opremiti, pobeliti stanovanje; preseliti se v novo stanovanje; otroci tekajo po stanovanju; majhno, prostorno stanovanje; mrzlo, sončno stanovanje; stanovanje v bloku; lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete 2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju ◊ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; jur. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače ♪
- stanovánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja ♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski ♪
- stanováti -újem nedov. (á ȗ) imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas: stanovati v bloku, v prvem nadstropju / začasno stanuje pri prijatelju; nekaj časa je stanovala v hotelu; stanuje privatno / stanovati na deželi, v mestu prebivati, živeti stanujóč -a -e: občanka, stalno stanujoča v Ljubljani; doma stanujoči otroci ♪
- starínarka -e ž (ȋ) ženska oblika od starinar ♪
- stás -a m (ȃ) knjiž., navadno s prilastkom postava, rast: po lepoti in stasu je bila podobna materi; občudovali so njen dekliški, krepki stas / z oslabljenim pomenom biti suhega, visokega, vitkega stasa suh, visok, vitek ♪
- stebrén -a -o [tǝb] prid. (ẹ̑) stebrast: stebreni spomeniki / stebreni hodniki ♪
- stemnéti -ím [tǝm] dov., stemnì in stèmni (ẹ́ í) knjiž. potemneti: nebo je stemnelo / sonce je stemnelo ♪
- stezoslédski -a -o [tǝz] (ẹ̑) pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti ♪
- stišávati -am nedov. (ȃ) delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas stišávati se postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava ♪
- stôlpnica -e ž (ȏ) zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice ♪
- stopálce -a s (ā) manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici ♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah ♪
- stopálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice ♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala ♪
- stopálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu 2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke ♪
- stopálnica -e ž (ȃ) 1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico 2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije ♪
- stopálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnik pri kolovratu, šivalnem stroju 2. star. stopnica (pri vozu, vozilu): pomagal ji je na stopalnik koleslja ♪
- stopálo -a s (á) 1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu ♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom // del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo 2. redko pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije ♪
- stópanje -a s (ọ̄) glagolnik od stopati, hoditi: slišalo se je stopanje po asfaltu; stopanje na mestu; stopanje po taktu / stopanje v zakon ♪
- stópanje in štópanje -a s (ọ̑) glagolnik od stopati, ustavljati: prepovedati stopanje na avtocesti ♪
3.127 3.152 3.177 3.202 3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352