Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (3.252-3.276)



  1.      stánjšati  -am tudi iztánjšati -am dov. () narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala ● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je precej stanjšal je shujšal stánjšan tudi iztánjšan -a -o: steber je na vrhu stanjšan; stanjšana konica; stanjšana žica ∙ knjiž., redko imeti stanjšan okus izostren, prefinjen
  2.      stanodajálec  -lca [c in lc] m () kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino
  3.      stanodajálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od stanodajalec: skleniti pogodbo s stanodajalko
  4.      stanoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev
  5.      stanovalíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče
  6.      stanoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od stanovalec: stanovalci in stanovalke
  7.      stanovánjce  -a s () ekspr. manjšalnica od stanovanje: najel je lepo stanovanjce; sestajali so se kar v njenem stanovanjcu
  8.      stanovánje  -a s () 1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje; opremiti, pobeliti stanovanje; preseliti se v novo stanovanje; otroci tekajo po stanovanju; majhno, prostorno stanovanje; mrzlo, sončno stanovanje; stanovanje v bloku; lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete 2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju ◊ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; jur. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače
  9.      stanovánjski  -a -o prid. () nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naseljatur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski
  10.      stanováti  -újem nedov.) imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas: stanovati v bloku, v prvem nadstropju / začasno stanuje pri prijatelju; nekaj časa je stanovala v hotelu; stanuje privatno / stanovati na deželi, v mestu prebivati, živeti stanujóč -a -e: občanka, stalno stanujoča v Ljubljani; doma stanujoči otroci
  11.      starínarka  -e ž () ženska oblika od starinar
  12.      stás  -a m () knjiž., navadno s prilastkom postava, rast: po lepoti in stasu je bila podobna materi; občudovali so njen dekliški, krepki stas / z oslabljenim pomenom biti suhega, visokega, vitkega stasa suh, visok, vitek
  13.      stebrén  -a -o [tǝb] prid. (ẹ̑) stebrast: stebreni spomeniki / stebreni hodniki
  14.      stemnéti  -ím [tǝm] dov., stemnì in stèmni (ẹ́ í) knjiž. potemneti: nebo je stemnelo / sonce je stemnelo
  15.      stezoslédski  -a -o [tǝz] (ẹ̑) pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti
  16.      stišávati  -am nedov. () delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas stišávati se postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava
  17.      stôlpnica  -e ž () zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice
  18.      stopálce  -a s (ā) manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici ♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah
  19.      stopálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice ♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala
  20.      stopálka  -e [tudi k] ž () 1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu 2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke
  21.      stopálnica  -e ž () 1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico 2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije
  22.      stopálnik  -a [tudi n] m () 1. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnik pri kolovratu, šivalnem stroju 2. star. stopnica (pri vozu, vozilu): pomagal ji je na stopalnik koleslja
  23.      stopálo  -a s (á) 1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu ♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom // del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo 2. redko pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
  24.      stópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od stopati, hoditi: slišalo se je stopanje po asfaltu; stopanje na mestu; stopanje po taktu / stopanje v zakon
  25.      stópanje  in štópanje -a s (ọ̑) glagolnik od stopati, ustavljati: prepovedati stopanje na avtocesti

   3.127 3.152 3.177 3.202 3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA