Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (3.177-3.201)



  1.      stabílnost  -i ž () lastnost, značilnost stabilnega: stabilnost omare / preizkušati stabilnost letala pri velikih hitrostih / publ. stabilnost gospodarskega, političnega položaja / stabilnost značaja / čustvena stabilnost ◊ grad. lastnost gradbene konstrukcije, da lahko prenaša obremenitve
  2.      stabílnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na stabilnost: reševati stabilnostne probleme / stabilnostne razmere na cesti se hitro spreminjajo
  3.      staccáto  [-aka-] prisl. () muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika
  4.      stacionáren  -rna -o prid. () knjiž. 1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit 2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajnifiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
  5.      stacioníranje  -a s () glagolnik od stacionirati: načrti o stacioniranju raket / stacioniranje vojaških enot
  6.      stacionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali
  7.      stádij  -a m (á) pri starih Grkih dolžinska mera, približno 200 m: tek na en stadij
  8.      stádij  in štádij -a m (á) navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju; odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju; rak v zadnjem stadiju; razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje / kapitalizem je prešel v stadij imperializma; stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij // knjiž. stanje: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti ♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic
  9.      stádion  tudi štádion -a m () prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce: graditi stadion; zborovanje je bilo na stadionu / nogometni stadion; olimpijski stadion; pokriti stadion / športni stadion / ekspr. stadion je vpil od navdušenja gledalci na njemšport. ledni stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu
  10.      stádionski  tudi štádionski -a -o prid. () nanašajoč se na stadion: stadionski objekti; stadionske naprave / stadionski semafor
  11.      stafilokók  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki grozda: stafilokoki in streptokoki
  12.      stafilokóken  -kna -o (ọ̑) pridevnik od stafilokok: stafilokokne infekcije
  13.      stagflácija  -e ž (á) ekon. ostajanje pri doseženi stopnji gospodarskega razvoja z istočasnim upadanjem kupne moči denarja: preprečevati stagflacijo
  14.      stagnácija  -e ž (á) knjiž. ostajanje pri doseženi stopnji, stanju dejavnosti na kakem področju: boriti se proti stagnaciji in nazadovanju; industrijska, kulturna stagnacija; stagnacija gospodarstva; stagnacija v tehničnem razvoju / kmetijstvo je v stagnaciji se ne razvija, ne napreduje
  15.      stagnánten  -tna -o prid. () knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture
  16.      stágne  -gen ž mn.) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: srečala sta se, ko je gnal živino po stagnah
  17.      stagnírati  -am nedov. () knjiž. ostajati na doseženi stopnji a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti, zastajati: proizvodnja, razvoj stagnira / gospodarsko, kulturno stagnirati / družba je v teh letih stagnirala; orkester ne stagnira več b) glede na količino, intenzivnost: dohodki stagnirajo; obisk v gledališču stagnira / odnosi med državama so stagnirali / prebivalstvo v teh krajih stagnira ne narašča
  18.      stahánovec  -vca m () pristaš stahanovstva: postati stahanovec
  19.      stahánovski  -a -o prid. () nanašajoč se na stahanovce ali stahanovstvo: stahanovsko navdušenje / stahanovsko gibanje
  20.      stahánovstvo  -a s () v Sovjetski zvezi, po letu 1935 gibanje za večjo delovno storilnost: podpirati stahanovstvo
  21.      stája  -e ž (á) goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane: zgraditi stajo; v staji je bilo temno / star. včasih so imeli gostilno in konjsko stajo konjski hlev // ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo ◊ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči
  22.      stajalíšče  -a s (í) star. kraj, prostor, namenjen za daljše stanje, zadrževanje koga z določenim namenom: plačati pristojbino za stajališče na sejmu / tam je imel kočijaž svoje stajališče postajališče / lovsko stajališče stojišče, opazovališče
  23.      stájati  -am dov. () navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo: sonce staja led; sneg se je že stajal / toplejše podnebje bi stajalo ledenik; pren., ekspr. njegovo nezaupanje se je počasi stajalo stájati se ekspr. postati zelo ganjen, nežen: kar staja se, ko jo sreča / ob teh besedah se mu je stajalo srce
  24.      stájica  -e ž (á) 1. priprava z ograjico za otroka preden shodi: dvigniti otroka iz stajice; otrok se igra, sedi v stajici / otroška stajica 2. manjšalnica od staja: nagnati živali v stajico / zajčja stajica zajčji hlevček
  25.      stájski  -a -o prid. () nanašajoč se na stajo: stajska ograja ♦ bot. stajska metlika rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih, Chenopodium bonus-henricus

   3.052 3.077 3.102 3.127 3.152 3.177 3.202 3.227 3.252 3.277  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA