Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (3.102-3.126)


  1.      slanamúrja  -e ž (ū) nar. razsolica: dati meso v slanamurjo ♪
  2.      sledár  -ja m (á) srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako: gojiti sledarje // lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi; krvosledec: lajež sledarjev ♪
  3.      slínav  -a -o prid. (í) 1. ki se slini: slinav otrok 2. redko slinast: slinava brada 3. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: spremenili so se v slinave hlapce ● slabš. ali si res še tako slinav, da tega ne razumeš mlad, nedorasel; slabš. slinava pesem pretirano čustvena ♪
  4.      slovenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj slovensko: slovenizirati obmejne kraje; nemški priseljenci so se slovenizirali / šolstvo se je polagoma sloveniziralo 2. redko prevajati v slovenski jezik; sloveniti: slovenizirati članek ♪
  5.      slúžkinja  -e ž (ȗ) v nekaterih deželah stalno najeta ženska, navadno v mestu, za pomoč pri gospodinjskih delih: imeti, najeti služkinjo ∙ ekspr. bila je vsem za služkinjo vsem je morala streči, pomagati ♪
  6.      smókvovec  -vca m (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev ♪
  7.      smŕt  -i ž (ȓ) 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / do smrti pretepsti // stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti // konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti 2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela; bati se smrti; bili so krivi njegove smrti; rešiti koga smrti; ekspr. za las uiti smrti; obletnica prijateljeve smrti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma / pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja 3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt; če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah; pesn. bela smrt; bled, suh kot smrt 4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt; označiti strup s smrtjo 5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga a) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči b) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt; življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem / v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje 6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim; na smrt se dolgočasi; na smrt se prestrašiti; na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti ● ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ◊ agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj ♪
  8.      smúčka  -e ž (ȗ) nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: smučka se mu je odpela; zlomiti smučko; doskočil je na obe smučki; smučke in drsalke ♪
  9.      smúčkati se  -am se nedov. (ȗ) otr. smučati se: še malo se smučkaj, potem bomo šli domov ♪
  10.      smúk  -a m (ȗ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / žarg. voziti smuk tekmovati v smuku ♪
  11.      smùk  medm. (ȕ) 1. izraža hiter premik, skok: fantek je stisnil glavo med ramena in, smuk, skočil mimo vratarja v hišo; smuk za vogal in ni ga bilo več videti; on po šibo, jaz pa smuk pod mizo 2. nekdaj izraža smučarski pozdrav: smučarja, ki mu je prišel naproti, je veselo pozdravil: smuk! ♪
  12.      smúka  -e ž (ú) vožnja po snegu s smučmi: snega je še dovolj za smuko; prijetna smuka / iti na smuko se smučat ♪
  13.      smukáč  -a m (á) šport. športnik, ki goji smuk: je dober smukač; tekmovanje smukačev in slalomistov ♪
  14.      smúkanje  -a s (ú) glagolnik od smukati: smukanje češenj, grozdnih jagod / smukanje lanu / jezilo jo je njegovo smukanje okrog nje ♪
  15.      smukáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na smukače ali smuk: smukaška proga; smukaško tekmovanje / smukaške smuči ♪
  16.      smúkati  -am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke 2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače // neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken smúkati se ekspr. 1. hodeč, premikajoč se sem in tja se narahlo drgniti ob kaj: pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme 2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše 3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema smukajóč -a -e: smukajoč se med drevjem, je izginil ♪
  17.      smúke  smúk ž mn. (ū ȗ) star. vsaka od drsnih ploskev sani, sank; sanica: smuke so se zlomile; les za smuke ♪
  18.      snežíti  -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki snežink: že ves dan sneži; močno snežiti; snežilo in deževalo je hkrati / snežilo je v velikih kosmih; sneži z vetrom 2. knjiž., ekspr. padati mirno, tiho kot sneg: cvetni lističi snežijo z drevesa / nežna svetloba sneži na njen obraz ♪
  19.      sobránje  -a s (ȃ) v Makedoniji skupščina: zasedanje sobranja; volitve v sobranje / Sobranje socialistične republike Makedonije ♪
  20.      sódček  -čka m (ọ́) 1. manjšalnica od sod: sodčki so se hitro praznili; sodček piva, vina; sodček za vodo; sodček z žganjem; biti okrogel kot sodček debel / izpili so ves sodček ∙ ekspr. sodček ga ovira pri delu trebuh; ekspr. v nekaj letih je postala pravi sodček zelo debela ♦ aer. letalska figura, pri kateri se letalo obrne za 360° okrog vzdolžne osi v vodoravnem letu 2. v nekaterih deželah prostorninska mera za surovo nafto, približno 160 l: v tej arabski državi načrpajo dnevno milijon sodčkov nafte ♪
  21.      sòdejávnik  -a m (ȍ-ȃ) dejavnik v razmerju do drugega dejavnika: šport je pomemben vzgojni sodejavnik šole in družine ♪
  22.      sòjetník  -a m (ȍ-í) nav. ekspr. jetnik v razmerju do drugega jetnika: imeti tovariški odnos do sojetnikov ♪
  23.      solítrast  -a -o prid. (í) pokrit s solitrom: bele solitraste stene ♦ kem. solitrasta kislina šibka kislina, ki se uporablja pri sintezi barvil ♪
  24.      sónček  -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od sonce: poglej, sonček sije / greti se na sončku / ti si moj sonček ♪
  25.      sopótnica  -e ž (ọ̑) 1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje 2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska tovarišica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice ∙ ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita ♪

   2.977 3.002 3.027 3.052 3.077 3.102 3.127 3.152 3.177 3.202  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA