Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (2.727-2.751)
- prèdzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo ♪
- preglušíti -ím dov., preglúšil (ȋ í) zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglušilo grmenje; pesem je preglušila šumenje valov / preglušiti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skušal je preglušiti glas srca // ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglušila njen nemir / te besede niso mogle preglušiti njegove slutnje preglušèn -êna -o: šepet je bil hitro preglušen ♪
- pregorljív -a -o prid. (ȋ í) teh. v ognju neobstojen: pregorljive snovi ♪
- pregospôski -a -o prid. (ó) preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko pregospôsko prisl.: pregosposko opremljena soba ♪
- pregóst -a -o tudi -ó prid. (ọ̑ ọ́) preveč gost: pregosta tekočina; jed je naredila pregosto / pregosti zobje / pregosta ščetka ♪
- pregostobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje ♪
- pregovárjanje -a s (ȃ) glagolnik od pregovarjati: vse pregovarjanje staršev je bilo brez uspeha / po kratkem pregovarjanju so jih sprejeli ♪
- pregovárjati -am nedov. (ȃ) 1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo 2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi pregovárjati se prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati ♪
- pregóvor -a m (ọ̑) ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo: sklicuje se na to, kar pravi pregovor; zbirati pregovore / vremenski pregovori ∙ knjiž. njegov pogum je prešel v pregovor je postal splošno znan ♪
- pregóvoren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pregovor: pregovorni stavki / knjiž. pregovorna gostoljubnost splošno znana, zelo velika ♪
- pregovoríti -ím dov., pregovóril; nam. pregovôrit in pregovorít (ȋ í) 1. z besedami doseči, da kdo a) spremeni svojo prvotno odločitev: obljubil je, vendar ga lahko še drugi pregovorijo; upajo, da ga bodo pregovorili / ne da se pregovoriti b) stori kaj prvotno nenameravanega: pregovorili so jo, da je šla na potovanje; pregovoril jih je, da so se vrnili 2. star. spregovoriti: po cele tedne ni z nikomer pregovoril / na cesti jo je pregovoril ogovoril ♪
- pregovorljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. sposoben pregovoriti: pregovorljiv glas, smehljaj ♪
- prehlajênje -a s (é) glagolnik od prehladiti: bal se je prehlajenja ♪
- préjle prisl. (ẹ̑) ekspr. maloprej, ravnokar: prejle sem srečal tvojega strica; še prejle je bil dan, zdaj je pa že tema ♪
- preklicljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje ♪
- prekŕmiti -im dov., tudi prekrmíte; tudi prekrmíla (ŕ) s krmljenjem povzročiti, da kdo (pre)živi določen čas: prekrmiti živino čez zimo ♪
- preletèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. predirljiv, presunljiv: s preletečim glasom je zaklical, naj zbežijo; prim. preleteti ♪
- premenjálen -lna -o prid. (ȃ) bot., v zvezi premenjalna razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali; spiralasta razvrstitev: ta rastlina ima premenjalno razvrstitev listov premenjálno prisl.: listi so razvrščeni premenjalno ♪
- premóder -dra -o prid. (ọ́) knjiž. 1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost ∙ nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana 2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede premódro prisl.: premodro govoriti ♪
- prenarédba -e ž (ẹ̑) star. sprememba, predrugačenje: boji se vsake prenaredbe; prenaredba zakona ♪
- preobdáti -dám dov., 2. mn. preobdáste in preobdáte; preobdál (á) knjiž. prevzeti: Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle (I. Tavčar) ♪
- preosnovátelj -a m (ȃ) knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji ♪
- preparácija -e ž (á) 1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa 2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije ♪
- preparacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preparacijo: preparacijski pripomočki / preparacijski zvezek ♪
- preparandíja -e ž (ȋ) zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji ♦ šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica ♪
2.602 2.627 2.652 2.677 2.702 2.727 2.752 2.777 2.802 2.827