Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (2.501-2.525)



  1.      platónik  -a m (ọ́) filoz. pristaš platonizma: imeli so ga za platonika ∙ ekspr. kar se tiče ljubezni, je platonik ljubi platonično
  2.      pléčnikovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Plečniku: plečnikovski stil
  3.      plesnivéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. plesneti: grozdje plesnivi
  4.      plino...  prvi del zloženk nanašajoč se na plin: plinodržen, plinohram, plinovod
  5.      plómba  -e ž (ọ̑) 1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb 2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba ◊ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke
  6.      pluviál  -a m () rel. plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči pluvial
  7.      poblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč
  8.      pocájtati  -am dov. (ā) nižje pog. ozdraviti, pozdraviti: to te bo pocajtalo pocájtati se ozdraveti, pozdraviti se: ali si se že pocajtal
  9.      pocínkanje  -a s () glagolnik od pocinkati: pocinkanje pločevine
  10.      pocínkati  -am dov. () prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino pocínkan -a -o: pocinkana žica
  11.      pocinkoválnica  -e ž () obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici
  12.      pocítrati  -am dov. () ekspr. 1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot kletvica vrag vas pocitraj ∙ pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo 2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral
  13.      pocmákati  -am dov. () pocmokati: srknil je iz steklenice in pocmakal; zadovoljno pocmakati / pocmakati z ustnicami
  14.      pocmokáti  -ám dov.) krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami ● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil
  15.      pocmokávati  -am nedov. () v presledkih cmokati: govoril je in vmes pocmokaval
  16.      pocokláti  -ám dov.) ekspr. pohoditi, pomendrati: vso travo bodo pocoklali / ogorek je vrgel na tla in ga s škornji pocoklal
  17.      pocŕkati  -am dov. ( ) 1. pog. drug za drugim poginiti: živina mu je pocrkala 2. nizko pomreti: če se ne bomo uprli, bomo od lakote pocrkali
  18.      pocrkljáti  -ám dov.) pog. 1. poljubkovati: vzela ga je v naročje in ga pocrkljala 2. omogočiti, povzročiti komu kako ugodje: pocrkljala ga je s sladkarijami; ni ti še treba vstati, malo se še pocrkljaj
  19.      počíniti  -em dov.) star. odpočiti se: izčrpan si, počiniti moraš
  20.      podčrtováti  -újem nedov.) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
  21.      podjétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost podjetnega človeka: iznajdljivost in podjetnost mladega gospodarja / podjetnost v gospodarstvu / ekspr. osvajanja se je lotil z veliko podjetnostjo
  22.      pòdljudjé  -ljudí m mn., daj. pòdljudém, tož. pòdljudí, mest. pòdljudéh, or. pòdljudmí (-ẹ̑) množina od podčlovek: črnci so podljudje, so trdili beli izkoriščevalci; prim. podčlovek
  23.      pòdoficírski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika
  24.      pòdprijèm  -éma m (- -ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri katerem sta palca rok na zunanji strani: podprijem in nadprijem
  25.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA