Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (2.177-2.201)



  1.      nèbístven  -a -o prid. (-) ki ni bistven: nebistvene sestavine romana; nebistvena vprašanja / nebistvena razlika
  2.      nèbít  -i ž (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: razmišljati o svoji biti ali nebiti; umik v nebit
  3.      nèbíten  -tna -o prid. (-) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno
  4.      nečástnež  -a m () zastar. ničvreden, malovreden človek: veljal je za nečastneža
  5.      nèdojéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. nedojemljiv: nedojetna ironija, poezija
  6.      nèdoživét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
  7.      nègnojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja
  8.      nèizdélan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni izdelan: neizdelan kip; slika je na eni strani še neizdelana / neizdelani nazori; prevod je slab, neizdelan; oblikovno neizdelano besedilo / ima zelo neizdelano pisavo neizpisano / publ. mlad, še neizdelan človek nedozorel, nezrel
  9.      nèizvedljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neizvedljivega: neizvedljivost načrta
  10.      nèkomuníst  -a m (-) kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti
  11.      nèmálokrat  prisl. (-á) ekspr. velikokrat, večkrat: to pot sem nemalokrat prehodil
  12.      nènačêlen  -lna -o prid. (-) ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke
  13.      nèobhódnost  -i ž (-ọ̄) knjiž. neizogibnost, nujnost: otroke so prepričevali o neobhodnosti discipline
  14.      nèobrézan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni obrezan: gnilo, neobrezano jabolko / drevesa so še neobrezana / neobrezan rob ♦ zal. neobrezana knjiga
  15.      nèobrít  -a -o prid. (-) ki ni obrit: neobrit človek / neobrit obraz; neobrita brada
  16.      nèobrnljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj ♦ fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela
  17.      nèobrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje
  18.      nèobŕzdan  -a -o prid. (-) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti
  19.      nèobŕzdanost  -i ž (-) knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok
  20.      nèobsegljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne da obseči: neobsegljivo vesolje
  21.      nèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo
  22.      nèobstájanje  -a s (-ā) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja
  23.      nèobstòj  -ôja m (- -ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju
  24.      nèodstavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi
  25.      néopozitivízem  -zma m (ẹ̑-) filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem

   2.052 2.077 2.102 2.127 2.152 2.177 2.202 2.227 2.252 2.277  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA