Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (201-225)

201.      brázdar  -ja m (ȃ) les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les ♪
202.      breménce  -a s (ẹ̑) redko manjšalnica od breme: bremence knjig ♪
203.      brezdélnež  -a m (ẹ̑) brezdelen človek: brezdelneži in pijanci / bogati brezdelneži ♪
204.      brezmásten  -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko ♪
205.      breznaglásnica  -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica ♪
206.      breznaglásnost  -i ž (ā) lingv. značilnost breznaglasne besede ♪
207.      bréznanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od breznati se: breznanje mačk ♪
208.      breznároden  -dna -o prid. (á) ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura ♪
209.      breznárodnost  -i ž (á) breznarodno stanje: zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo ♪
210.      bréznati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo ♪
211.      brezníten  -tna -o prid. (ȋ) agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol ♪
212.      brêzno  -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
213.      breznóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez noge, nog: breznog invalid; breznoge ličinke ♪
214.      breznós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez nosa: breznosi invalid z iznakaženim licem ♪
215.      brezprostóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko prostorsko neomejen: brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo // um. neodvisen od prostora: brezprostorno prizorišče ♪
216.      brezvérje  -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi ♪
217.      bríhtnež  -a m (ȋ) pog., ekspr. bistroumen človek: to ti je brihtnež ♪
218.      brkljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod? ♪
219.      bronsírati  -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem ♪
220.      brusílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se brusi: brusilni kamen, kolut, stroj; brusilna plošča, priprava; brusilna sredstva ♪
221.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ♪
222.      búkvica ² -e ž (ȗ) cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni; bosančica ♪
223.      buržoázno...  [tudi -žua-] prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen ♪
224.      cándra  -e ž (ȃ) slabš. vlačuga, prostitutka: bil je pri neki candri; preklinja kakor candra / kot psovka ti prekleta candra ♪
225.      capínka  -e ž (ȋ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: kod si se potepala, capinka ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301