Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (1.827-1.851)
- mrkôba -e ž (ó) knjiž. mračnost, mrkost: sinjina obleke sredi sive mrkobe / mrkoba obraza ♪
- mrkôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nekoliko mrk: mrkobna megla / mrkobni obrazi ♪
- mrkoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž., redko črnogled: to je dalo mrkogledu vzrok za sumničenje ♪
- mrkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki mrko, neprijazno gleda: bledikav mrkogled fant; mrkogledi stražniki 2. redko črnogled: mrkogledi pisatelji; ni bila mrkogleda, pa tudi ne lahkomiselna ♪
- mrkoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima mrke, neprijazne oči: mrkook in črnobrad mož ♪
- mŕkost -i ž (ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrkega: njegov smeh je pregnal mrkost z obrazov; govornikova mrkost / mrkost starega poslopja ♪
- mrkva gl. mrkev ♪
- mŕkvica -e ž (ŕ) nar. vzhodno korenje: sveža mrkvica ♪
- mrlád -i ž (ȃ) zastar. mrhovina, crkovina: smrdljiva mrlad ♪
- mrlák -a m (á) ekspr., redko mrtev človek, mrlič: bati se mrlakov ♪
- mrlákar -ja m (ȃ) slabš., redko mrtev človek, mrlič: hvalil se je, da se ne boji mrlakarjev ♪
- mrlênje -a s (é) glagolnik od mrleti: mrlenje luči / uspavajoče mrlenje dežja ♪
- mrléti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela // knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren. v njihovih očeh je mrlel strah 2. nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež je mrlel; brezoseb. iz megle je mrlelo 3. knjiž. migotati, trepetati: zrak nad vročimi kamni je mrlel / brezoseb. pred očmi ji je mrlelo // ekspr., s prislovnim določilom biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: dogodek mu je neprenehoma mrlel pred očmi; mesto mu je še zmeraj mrlelo v domišljiji 4. knjiž., redko veneti, medleti: rože na travnikih so mrlele; zdelo se mu je, da mrli mrlèč -éča -e: ugasniti mrlečo svetilko ♪
- mrlìč -íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič ● žarg., čeb. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan ♪
- mrlíček -čka m (ȋ) nav. ekspr. mrtev otrok: prižgati svečo mrličku; posloviti se od mrlička / pri sosedovih so pred kratkim imeli mrlička je umrl otrok ♪
- mrlíčka -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od mrliček: dati mrlički rože na krsto 2. nar. mrtva ženska: Veje so se nagibale tik nad obraz mrličke, kot bi jo hotele poljubiti (F.Bevk) ♪
- mrlíkati -am nedov. (ȋ) ekspr. brleti: za oknom je mrlikala luč / okrog njega so mrlikale kresnice ♪
- mrlíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru ◊ lit.
mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic mrlíško prisl.: mrliško bled obraz ∙ ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno ♪
- mrmljáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž. mrmrati: nekaj je mrmljal sam pri sebi / dala je roko in mrmljala vljudnostne fraze / voda mrmlja ♪
- mrmráč -a m (á) redko godrnjavec, godrnjač: je zgagar in mrmrač / ekspr. srečali so kosmatega mrmrača medveda ♪
- mrmránje -a s (ȃ) glagolnik od mrmrati: govorjenje je prešlo v nerazločno mrmranje / prisluškovati šumenju borov in mrmranju reke / prenašati udarce in psovke brez mrmranja ♪
- mrmráti -ám nedov. (á ȃ) 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse) // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo mrmráje: mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje mrmrajóč -a -e: pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi ♪
- mrmràv -áva -o prid. (ȁ á) 1. mrmrajoč: spuščali so se k mrmravemu morju / mrmravi glasovi 2. redko godrnjav: mrmrav človek ♪
- mrmrávec -vca m (ȃ) kdor mrmra: mrmravci so potihnili / redko mrmravcem ni mogoče ustreči godrnjavcem, godrnjačem ♪
- mrnjáv medm. (ȃ) posnema glas mačke: mrnjav, je prosila mačka ♪
1.702 1.727 1.752 1.777 1.802 1.827 1.852 1.877 1.902 1.927