Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (1.726-1.750)


  1.      mrámornat  -a -o prid. (á) star. marmornat: mramornata plošča ♪
  2.      mrávlja  -e ž (á) 1. drobna žuželka, ki živi v velikih skupinah: mravlja leze, pleza, teka; mravlja me je ugriznila; drobne mravlje; družina, gnezdo mravelj; ves dan dela kakor mravlja zelo pridno; priden je kot mravlja zelo ♦ zool. bela mravlja termit; črna mravlja ki je črne barve in se hrani z izločki listnih ušic, Lasius niger; lesna mravlja velika mravlja rjavo črne barve, ki se naseli v lesenih delih stavb in jih razjeda, Camponotus ligniperdus; rdeča mravlja ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rjava mravlja ki je rjave barve in vdira v stanovanja, Formica fusca; velika mravlja 2. mn., knjiž. občutek otrplosti in rahlega zbadanja; mravljinci: imeti mravlje v nogi / mravlje mu lezejo po hrbtu, koži; mravlje ga spreletavajo ♪
  3.      mrávljica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od mravlja: okrog mravljišča so lazile mravljice; dela kot mravljica; pren. ves dan je delala ta mravljica ♪
  4.      mravljínčar  -ja m (ȋ) nav. mn., zool. južnoameriški brezzobi sesalci z rilčasto glavo in črvastim lepljivim jezikom, Myrmecophagidae: mravljinčarji se hranijo s termiti / mravljinčar vrečar avstralski sesalec s šilasto glavo in dolgim lepljivim jezikom, Myrmecobius fasciatus ♪
  5.      mravljínčast  -a -o prid. (ȋ) v katerem se čuti otrplost in rahlo zbadanje: mravljinčasti prsti; roka postaja mravljinčasta mravljínčasto prisl.: srh mi je mravljinčasto spreletaval telo ♪
  6.      mravljínčavost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje mravljinčastega: mravljinčavost prstov ♪
  7.      mravljínček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od mravljinec: mravljinček me je ugriznil / ta mravljinček bi delal od zore do mraka ♪
  8.      mravljínčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mravlje, mravljince: mravljinčna nožica / mravljinčni kupi mravljišča ♦ kem. mravljinčna kislina organska kislina, ki jo izločajo mravlje in koprive mravljínčno prisl.: mravljinčno priden ♪
  9.      mravljínčenje  -a s (ȋ) glagolnik od mravljinčiti: čuti mravljinčenje v nogah / jutranje mravljinčenje na cestah ♪
  10.      mravljínčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje: mravljinči ga po hrbtu, nogah 2. ekspr. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: ljudje od jutra do večera mravljinčijo po ozkih ulicah ♪
  11.      mravljínčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na mravlje, mravljince: a) mravljinčja nožica; mravljinčja jajčeca mravljinčje bube / mravljinčje gnezdo / mravljinčja pridnost ♦ zool. mravljinčja buba b) mravljinčja groza je oblivala može mravljínčje prisl.: mravljinčje skrbno delo; ljudje so po mravljinčje vrveli po ulicah ♪
  12.      mravljínec  -nca m (ȋ) 1. mravlja: po zidu plezajo mravljinci; sredi množice se zdiš samemu sebi kot mravljinec neznaten; bilo jih je kot mravljincev zelo veliko / rdeči mravljinci; pren., ekspr. ta mravljinec bi kar naprej delal 2. mn. občutek otrplosti in rahlega zbadanja: po vsem telesu je čutil mravljince; ima mravljince v nogi // neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: mravljinci so mu gomazeli, šli, lezli, zagomazeli po hrbtu, telesu; mravljinci so me spreleteli ♪
  13.      mravljinják  tudi mravljínjak -a m (á; ȋ) nar. mravljišče: mravljinjak pod smreko; v taborišču je vrvelo kakor v mravljinjaku ♪
  14.      mravljínji  -a -e prid. (ȋ) mravljinčji: mravljinje steze / mravljinja pridnost mravljínje prisl.: mravljinje pridno kaj delati ♪
  15.      mravljíšče  -a s (í) 1. bivališče mravelj, navadno v obliki kupa: opazovati, razkopati mravljišče; igličasto mravljišče; znašati gradivo za mravljišče; tam je živahno kot na mravljišču; pren., ekspr. mravljišče slovničnih napak 2. ekspr. kraj, prostor, kjer je velika gneča: mesta postajajo mravljišča; človeško mravljišče; stanovanjsko mravljišče ♪
  16.      mràz  mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0° C; pren. čutiti mraz ločitve // v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje // v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; redko v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni // drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo ● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil ◊ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji ♪
  17.      mrazčálica  -e ž (ȃ) knjiž., redko drhtavica, mraz, srh: mrazčalica ga je spreletela po vseh udih; groza ga je obšla in mrazčalice so ga spreletavale ♪
  18.      mrázek  -zka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od mraz: mrazek je nastopil / zunaj je mrazek ♪
  19.      mrázen  -zna -o prid. (ā) redko mrzel, hladen: mrazni dnevi; dan je bil jasen in mrazen; mrazno vreme ◊ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur; teh. mrazna pipa pipa za iztok vode iz cevja ♪
  20.      mrazênje  tudi mrázenje -a s (é; ā) glagolnik od mraziti: že včeraj je tožil zaradi mrazenja in vrtoglavice ♪
  21.      mrázica  -e ž (ȃ) redko velika živčna napetost, vznemirjenje; mrzlica: mrazica pred nastopom ♪
  22.      mrazílen  -lna -o prid. (ȋ) teh. ki povzroča nizko temperaturo: mrazilna zmes ♪
  23.      mrazína  -e ž (í) teh. mešanica ledu in določene soli, ki se pri raztapljanju ohladi in se uporablja za hlajenje: ohlajati kaj z mrazino ♪
  24.      mrazíšče  -a s (í) meteor. globel z zelo veliko ohladitvijo ♪
  25.      mrazíti  -ím tudi mráziti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti 2. redko povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo 3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo mrazèč -éča -e: mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga ♪

   1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA