Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (1.627-1.651)
- motovíljenje -a s (ȋ) glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se ♪
- motovílka -e [u̯k tudi lk] ž (ȋ) zastar. predeno, štrena: na roke si je nataknila novo motovilko ♪
- motovílo -a s (í) 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo ◊ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena ♪
- motrênje -a s (é) glagolnik od motriti: pozorno motrenje / motrenje narave, življenja / tribuna za motrenje vseh vprašanj, ki so življenjskega pomena presojanje, ocenjevanje ♪
- motrílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) raba peša opazovalec, gledalec: pozoren motrilec bi lahko odkril več / nepristranski motrilec mora priznati, da je odgovor pravilen ♪
- motríšče -a s (í) zastar. stališče, gledišče: delati kaj z gospodarskega, razvojnega motrišča; presojati kaj z motrišča tehnike ♪
- motríti -ím nedov. (ȋ í) 1. preh., raba peša z gledanjem dojemati, zaznamovati vsebino česa; opazovati, gledati: snel je očala in ga motril; s kritičnim pogledom je motril pohištvo / nepremično, radovedno ga je motrila; izpod oči, od blizu, z jeznimi očmi, resnim obrazom motriti kaj / motri me od glave do peta // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: motriti kaj s stališča potreb, z dveh vidikov; kritično motriti problem / zviška motriti dejanja ljudi 2. zastar. upirati, usmerjati pogled kam: motril je proti planinam motrèč -éča -e: stopam po mestu, motreč izložbe; preudarno motreč pogled motrèn -êna -o: premikati motreni predmet ♪
- motto gl. moto ♪
- motvóz -a m (ọ̑) raba peša vrvica, vrv: odvozlati motvoz; privezati kaj z motvozom; bombažni motvoz / ekspr. vzemi nove motvoze za čevlje vezalke ♪
- motvózast -a -o prid. (ọ̑) raba peša 1. ki je iz vrvice, vrvi: motvozasta mreža 2. ekspr. podoben vrvici, vrvi: motvozasti poganjki rastline ♪
- mouliné gl. muline ♪
- moustérien -a [musterjén] m (ẹ̑) arheol. kultura neandertalskega človeka: raziskovati moustérien ♪
- móvens -a m (ọ̑) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik ♪
- móvje -a tudi movjè -à s (ọ̑; ȅ ȁ) po ljudskem verovanju duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči kot ptiči: slišati vzdihovanje movja ♪
- mozaíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mozaik: a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana ◊ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure mozaíčno prisl.: novela je mozaično razdrobljena ♪
- mozaíčnost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost mozaičnega: mozaičnost romana ♪
- mozaík -a m (ȋ) slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo: izdelovati, sestavljati mozaike; ogledovati mozaike / tla so iz lepega mozaika / keramični mozaik // knjiž. kar je po sestavi podobno temu: njegovo delo je pisan mozaik; pisatelj ni znal organizirati mozaika v celoto; država je pravi mozaik narodnosti; mozaik zgodovinskih podatkov / filmski, glasbeni mozaik ◊ alp. drobno v vse smeri razpokana in krušljiva površina skalovja; gozd. bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; um. slikarska tehnika, pri kateri se v sliko vstavljajo raznobarvne kamnite, steklene kocke, ploščice ♪
- mózeg -zga m (ọ̑) 1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje 2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo 3. zastar. mezga: iz jabolk napraviti mozeg ● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani ♪
- mozélčan -a m (ẹ̑) vino iz pokrajine ob reki Moselle: naročiti steklenico mozelčana ♪
- mózganje -a s (ọ̑) glagolnik od mozgati: za to spoznanje je bilo treba precej bistroumnosti in mozganja ♪
- mozgàt -áta -o prid. (ȁ ā) agr., navadno v zvezi mozgati grah grah, katerega oglato in debelo zrnje ima mehko meso ♪
- mózgati -am nedov. (ọ̑) ekspr. 1. preudarjati, tehtati (v mislih): nekaj dni je mozgal njegov nasvet; mozgal je, kako bi stvar lažje uredil; to vprašanje je mozgal že več dni / koliko jih je, je mozgal sam pri sebi // nepreh. premišljati, razmišljati: neprestano je mozgal o čem; veliko je mozgal 2. sesati (mozeg): dolgo je mozgal kost mozgajóč -a -e: mozgajoč obraz ♪
- mózgav -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje mozeg: mozgave kosti ♪
- mózgov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgove žile / mozgova kost ♪
- mózgoven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgovno tkivo / mozgovne kosti ♪
1.502 1.527 1.552 1.577 1.602 1.627 1.652 1.677 1.702 1.727