Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

36 (1.627-1.651)



  1.      motovíljenje  -a s () glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se
  2.      motovílka  -e [k tudi lk] ž () zastar. predeno, štrena: na roke si je nataknila novo motovilko
  3.      motovílo  -a s (í) 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo ◊ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena
  4.      motrênje  -a s (é) glagolnik od motriti: pozorno motrenje / motrenje narave, življenja / tribuna za motrenje vseh vprašanj, ki so življenjskega pomena presojanje, ocenjevanje
  5.      motrílec  -lca [lc in c] m () raba peša opazovalec, gledalec: pozoren motrilec bi lahko odkril več / nepristranski motrilec mora priznati, da je odgovor pravilen
  6.      motríšče  -a s (í) zastar. stališče, gledišče: delati kaj z gospodarskega, razvojnega motrišča; presojati kaj z motrišča tehnike
  7.      motríti  -ím nedov. ( í) 1. preh., raba peša z gledanjem dojemati, zaznamovati vsebino česa; opazovati, gledati: snel je očala in ga motril; s kritičnim pogledom je motril pohištvo / nepremično, radovedno ga je motrila; izpod oči, od blizu, z jeznimi očmi, resnim obrazom motriti kaj / motri me od glave do peta // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: motriti kaj s stališča potreb, z dveh vidikov; kritično motriti problem / zviška motriti dejanja ljudi 2. zastar. upirati, usmerjati pogled kam: motril je proti planinam motrèč -éča -e: stopam po mestu, motreč izložbe; preudarno motreč pogled motrèn -êna -o: premikati motreni predmet
  8.      motto  gl. moto
  9.      motvóz  -a m (ọ̑) raba peša vrvica, vrv: odvozlati motvoz; privezati kaj z motvozom; bombažni motvoz / ekspr. vzemi nove motvoze za čevlje vezalke
  10.      motvózast  -a -o prid. (ọ̑) raba peša 1. ki je iz vrvice, vrvi: motvozasta mreža 2. ekspr. podoben vrvici, vrvi: motvozasti poganjki rastline
  11.      mouliné  gl. muline
  12.      moustérien  -a [musterjén] m (ẹ̑) arheol. kultura neandertalskega človeka: raziskovati moustérien
  13.      móvens  -a m (ọ̑) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik
  14.      móvje  -a tudi movjè -à s (ọ̑; ) po ljudskem verovanju duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči kot ptiči: slišati vzdihovanje movja
  15.      mozaíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na mozaik: a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana ◊ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure mozaíčno prisl.: novela je mozaično razdrobljena
  16.      mozaíčnost  -i ž () knjiž. značilnost mozaičnega: mozaičnost romana
  17.      mozaík  -a m () slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo: izdelovati, sestavljati mozaike; ogledovati mozaike / tla so iz lepega mozaika / keramični mozaik // knjiž. kar je po sestavi podobno temu: njegovo delo je pisan mozaik; pisatelj ni znal organizirati mozaika v celoto; država je pravi mozaik narodnosti; mozaik zgodovinskih podatkov / filmski, glasbeni mozaik ◊ alp. drobno v vse smeri razpokana in krušljiva površina skalovja; gozd. bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; um. slikarska tehnika, pri kateri se v sliko vstavljajo raznobarvne kamnite, steklene kocke, ploščice
  18.      mózeg  -zga m (ọ̑) 1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje 2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo 3. zastar. mezga: iz jabolk napraviti mozeg ● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanjanat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani
  19.      mozélčan  -a m (ẹ̑) vino iz pokrajine ob reki Moselle: naročiti steklenico mozelčana
  20.      mózganje  -a s (ọ̑) glagolnik od mozgati: za to spoznanje je bilo treba precej bistroumnosti in mozganja
  21.      mozgàt  -áta -o prid. ( ā) agr., navadno v zvezi mozgati grah grah, katerega oglato in debelo zrnje ima mehko meso
  22.      mózgati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. 1. preudarjati, tehtati (v mislih): nekaj dni je mozgal njegov nasvet; mozgal je, kako bi stvar lažje uredil; to vprašanje je mozgal že več dni / koliko jih je, je mozgal sam pri sebi // nepreh. premišljati, razmišljati: neprestano je mozgal o čem; veliko je mozgal 2. sesati (mozeg): dolgo je mozgal kost mozgajóč -a -e: mozgajoč obraz
  23.      mózgav  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje mozeg: mozgave kosti
  24.      mózgov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgove žile / mozgova kost
  25.      mózgoven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgovno tkivo / mozgovne kosti

   1.502 1.527 1.552 1.577 1.602 1.627 1.652 1.677 1.702 1.727  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA