Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
36 (1.576-1.600)
- motivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navesti vzrok kakega dejanja, ravnanja, utemeljiti: motivirati odpust z dela; motivirati vlogo, zahtevo; prošnjo sem motiviral s tem, da bom odšel kmalu v pokoj / pisatelj je prepričevalno motiviral junakovo dejanje 2. publ. spodbuditi, navdušiti: izboljšani delovni pogoji so zelo motivirali delavce; pravilno sestavljeni učni načrti motivirajo učence za šolsko delo motivíran -a -o: motivirano dejanje, ravnanje; uboj je motiviran z nizkotnimi nagibi ♪
- motívnost -i ž (ȋ) motivi, motivika: motivnost njegovih del je zajeta v glavnem iz kmečkega življenja / njegove pesmi so raznovrstne po motivnosti ♪
- motljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. premikati sem in tja, vrteti: v rokah je motljal sončnik / veter je motljal njeno dolgo krilo motljáti se s prislovnim določilom gibati se v določenem prostoru: otroci so se motljali po sobi ♪
- motnéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. izgubljati bistrost, čistost; kaliti se: oči mu že motnijo ♪
- motníca -e ž (í) fot. medlica: na motnici dobiti ostro sliko ♪
- motnína -e ž (ȋ) lastnost, značilnost motnega: motnina tekočine / ekspr. motnina zavesti ♪
- motníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. kaliti: kdo motni vodo ♪
- môtnja -e ž (ó) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem a) organizma: odpraviti, odstraniti motnje v rasti, razvoju; motnje prebave / duševne, fiziološke motnje; govorne motnje b) radijskih, televizijskih naprav, zlasti sprejemnikov: v radiu so bile zvečer hude motnje; slabo vreme povzroča motnje; zaradi motenj ni mogoče poslušati radia / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi c) ozračja: včeraj so že nastale motnje v vremenu / vremenske motnje ♦ meteor. frontalne motnje pojavi, ki nastanejo na mejah različnih zračnih gmot in ki prinašajo močen veter, padavine č) ekspr. družbenih dejavnosti: motnje v mednarodnem financiranju; motnje v preskrbi s hrano ♪
- motnjáva -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. nejasnost, zamegljenost ozračja: luči so le slabo prodirale skozi motnjavo / noč se je prelila v motnjavo dneva / gledati v motnjavo brezkončne ravnine / oči so ga pekle od motnjave slabe svetilke; pren., knjiž. motnjave prividov; iz motnjave, v kateri sem živel zadnje čase, se mi že kažejo resnični obrisi sveta 2. knjiž. kar povzroča nejasnost, zamegljenost gledanja, vida: motnjava ni hotela z njenih oči / na oči mu je legla nekaka motnjava / gledati skozi motnjavo solz ♦ med. motnjava v steklovini 3. redko motnja: ta dogodek utegne povzročiti motnjave tudi drugod / biti odvisen od slučajnih gospodarskih motnjav ♪
- motnôba -e ž (ó) knjiž. motnost: temno siva motnoba neba / sladka motnoba mu je zalivala zavest ♪
- motnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima motne oči: motnooka starka ♪
- môtnost -i ž (ó) značilnost motnega: motnost tekočine, zraka / motnost fotografije / ekspr. motnost čustva, zavesti ◊ agr. motnost vina stanje, pojav po vrenju mošta zaradi izločenih sestavin; meteor. suha motnost stanje ozračja, ko je zmanjšana horizontalna vidljivost zaradi prašnih primesi ♪
- móto tudi mótto -a [moto] m (ọ̑) kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, poglavja, pesmi: nad poglavje je napisal moto; za moto svojemu romanu je izbral Prešernove verze / ekspr. moto njegove umetnosti je večni boj med svetlobo in temo; publ. s tem motom so šli v napad pobudniki gradnje tovarne ♪
- moto... ali móto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na motorno kolo a) s tujko v drugem delu: motodrom; motoklub, motokros b) z domačo besedo v drugem delu: motodirke in moto dirke ♪
- motocíkel -kla m (í) motorno kolo: pred hišo se je ustavil motocikel; izdelovati, popravljati motocikle; motocikel s prikolico ♪
- motociklíst -a m (ȋ) motorist: pri nesreči se je motociklist huje poškodoval; tekme motociklistov; tečaj za motocikliste / na tej poti si varen pred kolesarji, motociklisti in avtomobili ♪
- motociklístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motocikliste ali motociklizem: motociklistični jopič; motociklistična čelada / prirediti motociklistične dirke ♪
- motociklízem -zma m (ȋ) kar je v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motociklizma / športni motociklizem ♪
- mótodírka in móto dírka -e ž (ọ̑-ȋ) nav. mn., publ. dirka z motornimi kolesi: v nedeljo bodo motodirke ♪
- motoglàv in motogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. omotičen: bil je motoglav od nemira, pijače; kot motoglav se je opotekal / ujela je motoglavega nočnega metulja; nekaj motoglavih muh se je grelo na soncu motoglávo prisl.: motoglavo je hodil ob palici ♪
- motogláviti -im nedov. (á ȃ) star. v omotici premikati se, hoditi: od vročice je motoglavil po sobi / zamišljen je motoglavil po polju / kaj motoglaviš zmedeno govoriš ♪
- mótokrós -a m (ọ̑-ọ̑) šport. dirkalna vožnja z motornimi kolesi po krožni progi z naravnimi ovirami: tekmovanje v motokrosu ♪
- mótor -ja m (ọ̑) knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu ♪
- motór -ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor; motor na bencin, zračno hlajenje; moč motorja; zaviranje z motorjem; pren. to je zanj motor, ki ga žene k aktivnosti; ekspr. presaditev človeškega motorja 2. osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno kolo: skočiti z motorja; peljati se z motorjem / dirkalni motor ◊ elektr. enofazni motor elektromotor, ki deluje na izmenični tok samo ene faze; enosmerni motor na enosmerni tok; glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; komutatorski motor; sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; navt. izvenkrmni motor;
strojn. dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib; dvovaljni motor z dvema valjema; Ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; pogonski motor; Wanklov motor; motor z notranjim zgorevanjem na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem; glava motorja ♪
- motórček -čka m (ọ̑) manjšalnica od motór: motorček brezhibno deluje; model žene motorček / ekspr. pri prometni nesreči je padel z motorčka / električni motorček ♪
1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676