Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (90-114)



  1.      bélček  -čka [tudi č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
  2.      bélčkan  -a -o [tudi č] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belčkana hišica; belčkane roke
  3.      bélec  -lca [za žival tudi c] m (ẹ̑) 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
  4.      belemnít  -a m () pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti
  5.      beléti  -ím nedov., béli (ẹ́ í) postajati bel, svetel: lasje mu že belijo; oblaki so beleli in naznanjali zarjo // pesn. belo se odražati, bleščati se: sneg je belel v soncu
  6.      beletríja  -e ž () knjiž. umetniška literatura, leposlovje: pisati beletrijo; mladinska beletrija; moderna beletrija
  7.      beletríst  -a m () pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi; moderna smer beletristov
  8.      beletrístičen  -čna -o (í) pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi; beletristična knjiga; beletristično delo
  9.      beletrístika  -e ž (í) umetniška literatura, leposlovje: izdajati beletristiko / poljudna beletristika
  10.      bélež  -a m (ẹ̑) z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten): pripravil si je belež za stene; razkuževalni učinek apnenega beleža // tanka prevleka iz tega: belež se lušči; pod beležem so odkrili freske
  11.      beléžen  -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za zapisovanje: beležni blok
  12.      beléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem 2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
  13.      beléžka  -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko
  14.      beléžnica  -e ž (ẹ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi
  15.      beléžnik  -a m (ẹ̑) zastar. 1. notar: napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku 2. beležnica: beležnik z naslovi
  16.      belfler  in bellefleur -ja [belflêr] m () agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler
  17.      bélgijec  -jca m (ẹ́) pog. belgijski konj: plemenski belgijec
  18.      bélgijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zaporivet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve
  19.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
  20.      belìč  -íča m ( í) nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev // ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu ∙ star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarjanum. svetel, srebrn srednjeveški novec
  21.      belíčar  -ja m () rib. ribič, ki lovi belice
  22.      belíčen  -čna -o prid. ( ) biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja
  23.      belíčnica  -e ž () biol. albinka
  24.      belíčnik  -a m () 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
  25.      belíčnost  -i ž () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA