Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (590-614)



  1.      helótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na helote: helotska sužnost; helotsko življenje / helotska podrejenost
  2.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
  3.      hem  gl. hm
  4.      hematolóški  -a -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na hematologijo: hematološki laboratorij / hematološka preiskava
  5.      heterogoníja  -e ž () zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh
  6.      hídromehánika  -e ž (-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin
  7.      hinávski  -a -o prid. () ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
  8.      hipotétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage
  9.      híter  -tra -o prid., hitréjši (í ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrostiavt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro
  10.      hláčar  -ja m () ekspr. kdor nosi (prevelike) hlače, navadno otrok: mati je z dvema majhnima hlačarjema odhajala na delo
  11.      hlíkati  -am nedov. () nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina)
  12.      hójkovka  -e ž (ọ̄) nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke
  13.      hórror vácui  [horor vakui] m neskl. (ọ̑-) knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui
  14.      hránjenje 2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju
  15.      hríbje  -a s () redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi
  16.      hriboláški  -a -o prid. () star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema
  17.      hriboláštvo  -a s () star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo
  18.      hribolázec  -zca m () star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec
  19.      hríbovec  -vca m () 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni
  20.      hribovít  -a -o prid. () ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina
  21.      hribovítost  -i ž () značilnost hribovitega: hribovitost dežele
  22.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje
  23.      hríbovka  -e ž () ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke
  24.      hríbovski  -a -o prid. () nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje
  25.      hríng  -a m () arheol. utrjena obrska naselbina

   465 490 515 540 565 590 615 640 665 690  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA