Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (565-589)


  1.      graptolít  -a m (ȋ) pal. izumrli morski nevretenčar, ohranjen kot okamnina: ostanki graptolitov ♪
  2.      grása  -e ž (á) gozd. veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope ♪
  3.      grasírati  -am nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z bolezen hitro se širiti: bolezen grasira ♪
  4.      graščák  -a m (á) 1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani 2. v nekaterih deželah lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine ♪
  5.      graščákinja  -e ž (á) graščakova žena ali lastnica gradu: graščak in graščakinja sta povabila goste ♪
  6.      graščína  -e ž (í) v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče: graščina razpada; okoli graščine se je razprostiral lep park // posestvo, ki je graščakova last: graščina mu je prinašala lepe dohodke; oskrbnik graščine / star. vprašal ga je, pod katero graščino spada graščinsko oblast ♪
  7.      graščínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico ♪
  8.      graščínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti ♪
  9.      grášek  -ška m (ȃ) manjšalnica od grah ♪
  10.      grdoglédost  -i ž (ẹ̄) značilnost grdogledega človeka ♪
  11.      grenkôta  -e ž (ó) star. grenkoba, grenkost: pijači je treba zmanjšati grenkoto / siliti bolnika z grenkotami grenkimi stvarmi ♪
  12.      grížavec  -vca m (ȋ) redko kdor ima grižo ♪
  13.      grofíčna  -e ž (ȋ) grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj ♪
  14.      grúčiti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr., redko zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci ♪
  15.      gúmar  -ja m (ȗ) pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem ♪
  16.      haciénda  -e ž (ẹ̑) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi ♪
  17.      hanzeátski  -a -o prid. (ȃ) zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci ♪
  18.      hebréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava ♪
  19.      heliostát  -a m (ȃ) astr. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer ♪
  20.      héliotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
  21.      hélioterapíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze ♪
  22.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
  23.      heliotropízem  -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe ♪
  24.      helmintíaza  tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci ♪
  25.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪

   440 465 490 515 540 565 590 615 640 665  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA