Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (551-575)
- gmájnski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gmajno: gmajnsko grmičevje / gmajnska pravica do gmajne / ekspr. saj bajta ni gmajnska, ampak moja skupna ♪
- gmôta -e ž (ó) 1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto // kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine 2. redko snov, materija, masa: plastična gmota ◊ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; muz. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi ♪
- gmôten 2 -tna -o prid. (ó) star. gmotast: temni gmotni oblaki ♪
- gnusôben -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj ♪
- gofríranje -a s (ȋ) glagolnik od gofrirati: gofriranje tkanine ♪
- golóbec -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec ♪
- gomóljnica in gomôljnica -e ž (ọ̑; ȏ) vrtn. rastlina, ki ima gomolj: korenčnice in gomoljnice; pridelujejo krompir in druge gomoljnice ♪
- gorjúpost -i ž (ū) knjiž. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenkost: obšla jo je gorjupost / okusil je gorjupost življenja ♪
- gospodováti -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, izvajati oblast: tu je gospodoval mogočen graščak; po naših deželah so gospodovali tujci; z železno roko je gospodoval nad služabniki / gospodovati svojim čustvom obvladovati jih, imeti jih v oblasti / razum gospoduje nad srcem je v premoči, prevladuje; pren. mogočno zidovje gospoduje nad dolino 2. biti splošno razširjen: taka miselnost je gospodovala takrat med inteligenco / v tistih časih je gospodovala po teh krajih huda lakota 3. zastar. biti gospodar, gospodariti: na posestvu še vedno gospoduje oče gospodujóč -a -e: imel je gospodujoč položaj; gospodujoča vloga kapitala ♪
- goščênje -a s (é) glagolnik od gostiti2: dolgo je ostal na večernem goščenju ♪
- grábež -a m (ȃ) 1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja 2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop 3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar 4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna ♪
- grafomaníja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije ♪
- grapefruit -a [gré(j)pfrút] m (ẹ̑-ȗ) južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče, grenivka: jesti grapefruit; rumen, velik grapefruit / gojiti grapefruit ♪
- grápica -e ž (á) manjšalnica od grapa ♪
- graptolít -a m (ȋ) pal. izumrli morski nevretenčar, ohranjen kot okamnina: ostanki graptolitov ♪
- grása -e ž (á) gozd. veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope ♪
- grasírati -am nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z bolezen hitro se širiti: bolezen grasira ♪
- graščák -a m (á) 1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani 2. v nekaterih deželah lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine ♪
- graščákinja -e ž (á) graščakova žena ali lastnica gradu: graščak in graščakinja sta povabila goste ♪
- graščína -e ž (í) v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče: graščina razpada; okoli graščine se je razprostiral lep park // posestvo, ki je graščakova last: graščina mu je prinašala lepe dohodke; oskrbnik graščine / star. vprašal ga je, pod katero graščino spada graščinsko oblast ♪
- graščínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico ♪
- graščínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti ♪
- grášek -ška m (ȃ) manjšalnica od grah ♪
- grdoglédost -i ž (ẹ̄) značilnost grdogledega človeka ♪
- grenkôta -e ž (ó) star. grenkoba, grenkost: pijači je treba zmanjšati grenkoto / siliti bolnika z grenkotami grenkimi stvarmi ♪
426 451 476 501 526 551 576 601 626 651