Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (476-500) 
- eksárh -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini ♪
- eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah eksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples ♪
- ekstirpácija -e ž (á) glagolnik od ekstirpirati: ekstirpacija maternice ♪
- elektrína -e ž (í) elektr. presežek ali primanjkljaj elektronov na telesu: nabit z elektrino / negativna, pozitivna elektrina / števec elektrine ♪
- elementáren -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost
zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
- emotívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost emotivnega, čustvenost: emotivnost pesmi ♪
- encefalográm -a m (ȃ) med. rentgenska slika možganov ♪
- éncijan in enciján -a m (ẹ̑; ȃ) 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana ♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik // tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana ♪
- éncijanov in encijánov -a -o prid. (ẹ̑; ȃ) nanašajoč se na encijan: encijanov cvet; encijanova korenika / encijanova tinktura; encijanovo žganje ♪
- encíklika -e ž (í) rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica: izdati encikliko; enciklika Janeza XXIII. ♪
- enciklopédičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪
- enciklopedíja -e ž (ȋ) knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti: sestavljati enciklopedijo; enciklopedija v petnajstih knjigah / glasbena, medicinska, vojna enciklopedija; splošna enciklopedija ∙ ekspr. on je prava, živa enciklopedija je zelo razgledan, načitan ♪
- enciklopedíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na enciklopedijo: enciklopedijski format knjige / enciklopedijski slovar / imeti enciklopedijsko znanje o čem ♪
- enciklopedíst -a m (ȋ) 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist ♪
- enciklopedízem -zma m (ȋ) 1. nazori francoskih enciklopedistov: duh enciklopedizma 2. ped. težnja, da si učenci pridobijo čim širše, čeprav nepoglobljeno znanje: didaktični enciklopedizem; pretiran šolski enciklopedizem ♪
- encím -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator: prebavni encimi; delovanje encimov ♪
- encistírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival ♪
- ênojájčen -čna -o prid. (ē-ā) med., navadno v zvezi enojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz enega oplojenega jajčeca ♪
- ênostanovánjski -a -o prid. (ē-ȃ) v zvezi enostanovanjska hiša hiša, ki ima eno stanovanje: zidati enostanovanjsko hišo ♪
- epigenétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epigenezo: epigenetski razvoj ♦ geogr. epigenetska dolina tesna dolina, ki jo je izdolbla reka, ko se je skozi lastno naplavino zajedla v odpornejšo osnovo ♪
- erudícija -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
- etén -a m (ẹ̑) kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika: eten v mestnem plinu ♪
- evidéntnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost evidentnega; jasnost, očitnost: dokazati z vso evidentnostjo; evidentnost sodbe ♪
- Fáhrenheitov -a -o [farǝnhajtov] prid. (á) fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode ♪
- fájgelj -glja tudi -na [gǝl] m (á) grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti: šopek iz nageljnov in fajgljev ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576 
