Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (3.426-3.450)
- uravnovéšenje -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnovesiti: uravnovešenje čolna / uravnovešenje cen; uravnovešenje izvoza in uvoza / duševno, notranje uravnovešenje ♦ teh. uravnovešenje avtomobilskih koles uravnoteženje ♪
- uravnovéšenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost uravnovešenega: uravnovešenost skodelic tehtnice / uravnovešenost dohodkov in izdatkov / duševna uravnovešenost / knjiž. vse se je spet vrnilo v uravnovešenost uravnovešeno stanje ♪
- urbálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko mesten, mestno urejen: urbalno prebivalstvo ♪
- urbàn -ána m (ȁ á) nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban ♪
- urbán -a -o prid. (ȃ) knjiž. mesten, mestno urejen: tudi okolica mesta je že urbana; urbana naselja, središča / urbani prebivalci; industrijska družba postaja vse bolj urbana ♦ soc. urbana sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v mestnem okolju; vet. urbana steklina steklina pri živalih v naseljih, mestna steklina ♪
- urbanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje ♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
- úrša -e ž (ȗ) ekspr. nekoliko nerodna, nespametna ženska: ta urša je vse pozabila / kot nagovor ti urša uršasta ● nar. rezilni stol ♪
- uslúžnosten -tna -o prid. (ú) publ. storitven: organizirati uslužnostne dejavnosti; uslužnostna obrt / uslužnostne delavnice / uslužnostno podjetje servis ♪
- usránka -e ž (á) vulg. deklica, umazana z blatom, iztrebki: previti mora še malo usranko // deklica sploh: spet se jim je rodila usranka ♪
- ustréznost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost ustreznega: problem ustreznosti otroškega varstva / ustreznost znanja / ustreznost dokumentacije / preveriti ustreznost terapije ♪
- utemeljíti -ím dov., uteméljil (ȋ í) 1. dati čemu temelj, osnovo: utemeljiti nauk, teorijo / ta dela so utemeljila slovensko književnost; utemeljiti kaj kot znanost 2. narediti, da je kaj logično upravičeno: utemeljiti pritožbo, prošnjo, zahtevo; filozofsko, znanstveno utemeljiti trditev // navesti vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: utemeljiti odpust z dela; svojo odsotnost je slabo utemeljil / utemeljiti izjavo; utemeljiti s številkami; svojega strahu ni znal razumsko utemeljiti 3. zastar. ustanoviti: takrat so utemeljili več hranilnic / utemeljiti grad, mesto utemeljèn -êna -o: utemeljen dvom, sum; pritožba je dovolj utemeljena; to je strokovno dobro utemeljeno ♪
- utrípniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti malo zaznaven, rahel gib: utripniti z vekami / oči so nekajkrat utripnile 2. navadno v zvezi z žila razširiti se in skrčiti zaradi ritmičnega dotekanja krvi: žila mu je močneje utripnila 3. za kratek čas se pojaviti in prenehati: izza gora je utripnila svetloba 4. prižgati se in ugasniti: svetilnik je utripnil po točno določenem času ♪
- uvuláren -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z jezičkom: uvularni r ♪
- vadíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vaditelje: vaditeljski tečaj / vaditeljski izpit ♪
- valer tudi valeur -ja [valêr] m (ȇ) 1. knjiž. vrednost: valer te umetnosti zahteva posebno pozornost / liričnost, posmeh in drugi valerji zgodbe / prostorski valerji zgradbe 2. um. svetlostna vrednost odtenka glede na toplost oziroma hladnost: valerji kolorita / tonski valer slike ♪
- valeriána -e ž (ȃ) knjiž. baldrijan: korenine valeriane / deset kapljic valeriane ♪
- valét -a m (ẹ̑) v nekaterih deželah sluga, služabnik: naročil je valetu, naj poskrbi za gosta ♪
- valéta -e ž (ẹ̑) poslovilna družabna prireditev ob zaključku zlasti srednje šole: prirediti valeto; iti na valeto ♪
- valeur gl. valer ♪
- valídnost -i ž (ȋ) knjiž. veljavnost: validnost rezultatov je nezanesljiva ♪
- valílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na valjenje2: valilna doba / valilni prostor ♦ agr. valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje ♪
- valílnica -e ž (ȋ) 1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče // obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico 2. agr. valilnik: položiti jajca v valilnico ♪
- valílnik -a m (ȋ) 1. agr. naprava za valjenje navadno piščancev z umetnim ogrevanjem: v valilniku izvaljeni piščanci / električni, umetni valilnik 2. rib. posoda s tekočo vodo za valjenje ribjih iker: polagati ikre v valilnik ♪
- valisnêrija -e ž (é) bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis: gojiti valisnerije v akvariju ♪
- valíšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice valijo: ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči 2. rib. prostor s posodami za valjenje ribjih iker: vališče z valilniki ♪
3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526