Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (3.276-3.300)


  1.      strníščnica  -e ž (ȋ) 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica ♪
  2.      strúga  -e ž (ú) podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa ∙ ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh ♦ alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik ♪
  3.      stúpa  -e ž (ū) v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe ♪
  4.      subsumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal ♪
  5.      suknén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz sukna: suknena obleka / sukneno blago ♪
  6.      superiór  -ja m (ọ̑) papir. navadno bel, na eni strani gladek ovojni papir: vrečke iz superiorja ♪
  7.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati ♪
  8.      superiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja ♪
  9.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  10.      súperlativen  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna ♪
  11.      súpermárket  -a m (ȗ-ȃ) trg. velika samopostrežna trgovina: kupovati v supermarketu ♪
  12.      súpermodêren  -rna -o prid. (ȗ-é ȗ-ē) ekspr. zelo moderen: supermoderen avtomobil; supermoderno stanovanje ♪
  13.      súpernóva  -e ž (ȗ-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove ♪
  14.      súperoksíd  in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila ♪
  15.      superponírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se: valovanji se superponirata ♪
  16.      súperprevódnost  -i ž (ȗ-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca ♪
  17.      suverénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. suveren: suverenska država / suverensko obvladanje učnih predmetov popolno, vsestransko / suverensko vedenje vzvišeno, dostojanstveno suverénsko prisl.: suverensko presojati ♪
  18.      svetílkar  -ja m (ȋ) nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke: svetilkar čisti svetilke ♦ mont. delavec, ki pripravlja, čisti in polni jamske svetilke; svetilničar ♪
  19.      svetovánec  in svétovanec -nca m (á; ẹ́) knjiž. kdor dobi nasvet: svetovalec in svetovanec ♪
  20.      svirél  -i ž (ẹ̑) knjiž. piščal: igrati na svirel; pastirska svirel; otožen glas svireli ♪
  21.      š  [š́] medm. posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare, zlasti pri parni lokomotivi: lokomotiva izpušča paro: š, š, š / otrok je posnemal lokomotivo: š-š-š-š ♪
  22.      šàp  medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪
  23.      ščeméti  -ím [čǝm tudi čem] nedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í) povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemi ščemèč -éča -e: ščemeč dim; ščemeče solze ♪
  24.      šegávost  -i ž (á) lastnost, značilnost šegavega človeka: njegova šegavost je znana / pesmi so polne šegavosti / smejali so se njegovim šegavostim šalam, domislicam ♪
  25.      šestdesetínka  -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA