Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (3.151-3.175)
- sprijáznjenje -a s (ā) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznjenje z novim položajem ♪
- sprijáznjenost -i ž (ā) dejstvo, da je kdo sprijaznjen: sprijaznjenost z usodo, življenjem ♪
- sprijaznjeváti se -újem se nedov. (á ȗ) prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: ljudje so se začeli sprijaznjevati z novimi ukrepi / sprijaznjevati se z novo oblastjo ♪
- sprijèm -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od sprijeti se: sprijem listov v knjigi; sprijem posameznih plasti barve / njegovo življenje je bilo polno sprijemov z najrazličnejšimi ljudmi ♪
- sprijémanje -a s (ẹ̑) glagolnik od sprijemati se: sprijemanje testa, zemlje / sprijemanje krvi ♪
- sprijémati se -am se tudi -ljem se nedov. (ẹ̑) 1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje se sprijemajo; prsti se mu sprijemajo, ker je zlagal smolnate deske // ob medsebojnem dotiku ostajati skupaj: listi so se začeli sprijemati / sneg se sprijema; ilovnata zemlja se sprijema / na vlažnem se cement sprijema v kepe; sladkor se pri segrevanju sprijema v grudice; pren., knjiž. posamezni drobci predstave se počasi sprijemajo v celoto 2. star. spopadati se, spoprijemati se: sprijemati se z orožniki / fantje so se večkrat sprijemali ● redko snežinke se sprijemajo na obleko prijemajo; ekspr. zdaj ni čas, da bi se sprijemali z besedami prepirali sprijemajóč se -a -e: sprijemajoči se lasje; sprijemajoča se prst ♪
- sprijémek -mka m (ẹ̑) redko sprimek: sprijemek las / na čelu je otipal krvav sprijemek ♪
- sprijémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva ♪
- sprijémkast -a -o prid. (ẹ̑) redko sprijemljiv, lepljiv: sprijemkast pljunek / hoditi po sprijemkasti ilovici ♪
- sprijemljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) sprime, sprijema: sprijemljive smolnate deske / sneg je bil moker in sprijemljiv; sprijemljiva ilovica / pajčevina je sprijemljiva lepljiva ♪
- sprijemljívost -i ž (í) lastnost, značilnost sprijemljivega: sprijemljivost snega / sprijemljivost testa ♪
- sprijémnost -i ž (ẹ̑) sposobnost za sprijemanje: zmanjšati sprijemnost ♪
- sprijéti sprímem dov., sprijél; nam. sprijét in sprijèt (ẹ́ í) zastar. sprejeti: sprijeti goste / Bog vas sprimi, ga je pozdravil ♪
- sprijéti se sprímem se dov., sprijél se; nam. sprijét se in sprijèt se (ẹ́ í) 1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: mokri, potni lasje se sprimejo; smolnati prsti so se mu sprijeli // ob medsebojnem dotiku ostati skupaj: listi v knjigi so se sprijeli; čez čas se posamezni deli med seboj sprimejo; cementna masa se mora dobro sprijeti s podlago / moker sneg se hitro sprime; ilovnata zemlja se sprime / moka se sprime v kroglice; sprijeti se v grude, kepe 2. knjiž. prijeti drug drugega (za roke): fantje in dekleta se sprimejo in zaplešejo / sprijeti se v kolo; sprijeti se za roke 3. star. spopasti se, spoprijeti se: četa se je sprijela s sovražnikom / domači fantje so se sprijeli s prišleki / psi so se sprijeli za kost sprijéti povzročiti, da kaj ob medsebojnem dotiku ostane skupaj: lepilo sprime kamnino in steklo; redko sprijeti posamezne dele s klejem zlepiti ♦ med.
serum sprime eritrocite sprijét -a -o: sprijeti lasje; moker, sprijet sneg; od krvi sprijeta dlaka; v grudice sprijeta moka; kosi peciva so med seboj sprijeti ♪
- sprijétost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost sprijetega: sprijetost las ♦ petr. trdna sprijetost konglomerata ♪
- sprímek -mka m (ȋ) 1. kar je sprijeto: sprimek dlake, las / na glavi je otipal krvav sprimek ♦ med. sprimek celic 2. petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj; breča: peščenjaki in sprimki; pren., knjiž. nova država je bila sprimek manjših držav in državic ♪
- sprimitivizírati -am dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj primitivno: sprimitivizirati medsebojne odnose ♪
- sprímkast -a -o prid. (ȋ) redko sprijemljiv, lepljiv: sprimkasto blato ♪
- spríng -a m (ȋ) navt. močna vrv za privezovanje ladij pri pristajanju ♪
- sprínt tudi šprínt -a m (ȋ) 1. šport. tek na kratke proge: rekorder v sprintu 2. žarg. zelo hiter tek, plavanje, kolesarjenje: tekmovalec je začel s silovitim sprintom ♪
- spríntati -am tudi špríntati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš ♪
- sprínter tudi šprínter -ja m (ȋ) šport. športnik, ki tekmuje v teku na kratke proge: uspehi naših sprinterjev ♪
- sprínterica tudi šprínterica -e ž (ȋ) nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice ♪
- sprínterka tudi šprínterka -e ž (ȋ) ženska oblika od sprinter: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami ♪
- sprínterski tudi šprínterski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sprinterje ali sprint: sprinterski trening; sprintersko tekmovanje / sprinterska proga ♪
3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251