Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (3.015-3.039)



  1.      rísji  -a -e prid. () nanašajoč se na rise: risja koža / risji par / ekspr. risje oko detektiva ki vse hitro opazi
  2.      rjovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: leopard je grozeče rjovel; rjovel je kot lev // ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: motor je rjovel / letala so rjovela nad mestom zelo hrupno letela 2. slabš. zelo kričati: rjovel je in divjal po sobi / rjoveti na vse grlo / vse vas bom nagnal, je rjovel 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: na morju je rjovel vihar / v deželi je rjovela vojna rjové: volkova sta rjove planila drug na drugega rjovèč -éča -e: žival je rjoveč bežala; rjoveči levi; prim. rjuti
  3.      ród  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) nar. 1. nemasten, pust: rodo meso / rodi žganci nezabeljeni 2. nerodoviten, slab: roda zemlja ● nar. kruh je bil preveč rod suh, trd; star. roda koža na rokah hrapava, raskava
  4.      rogóža  -e ž (ọ́) knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh
  5.      rolétar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in nameščanjem rolet: roletar in parketar
  6.      rosênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rosenje je prešlo v dež / rosenje lončnic / preprečiti rosenje šip
  7.      roženíčen  -čna -o () pridevnik od roženica1: roženična napaka
  8.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje
  9.      rudogórje  -a s (ọ̑) geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje
  10.      rudokòp  -ópa m ( ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi
  11.      rudonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti
  12.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled
  13.      rudoslédec  -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec
  14.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine
  15.      rufiján  -a m () knjiž. zvodnik: rufijani in vlačugarji
  16.      rugby  in ragbi -ja [rágbi] m () šport. športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati rugby; igrišče za rugby
  17.      rugbyjíst  in ragbijíst in ragbíst -a [ragbi-] m () športnik, ki goji rugby: rugbyjisti in nogometaši
  18.      rúj  -a m () grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem
  19.      rústičen  -čna -o prid. (ú) redko rustikalen: rustični stebri / knjiž. ta človek je rustičen robat, grob
  20.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
  21.      salabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola salabólsko prisl.: na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče
  22.      sámodejáven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. ki (glede dejavnosti) izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: samodejavna želja po napredku
  23.      sámomučílec  -lca [lc in c] m (-) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev
  24.      sámopozába  -e ž (-) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti
  25.      samôta  -e ž (ó) 1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno 2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah ● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij

   2.890 2.915 2.940 2.965 2.990 3.015 3.040 3.065 3.090 3.115  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA