Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.976-3.000)



  1.      razráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost razraslega: razraslost vej
  2.      razsípen  -pna -o prid., razsípnejši () nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti
  3.      razsušíti  -ím dov., razsúšil ( í) narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsušilo deske, zemljo; kad se je razsušila in pušča razsušèn -êna -o: razsušen sod, škaf; razsušena koža
  4.      raztočíti  -tóčim dov. ( ọ́) s točenjem, pretakanjem razdeliti: spomladi vino raztočijo v manjše sode / vse vino je raztočil gostom
  5.      razváljati  -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo
  6.      razvodíšče  -a s (í) ptt, v zvezi kabelsko razvodišče mesto, kjer se (telefonski) kabel razcepi na vode k posameznim naročnikom
  7.      rdeče... 2 prvi del zloženk, kakor rdečepikčast, rdečerjav ipd., gl. rdeč
  8.      rdečearméjec  -jca m (ẹ̑) vojak Rdeče armade: spomenik padlim rdečearmejcem
  9.      rdečearméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rdečearmejce ali Rdečo armado: rdečearmejska uniforma / rdečearmejska konjenica
  10.      rdečebrád  in rdečebràd -áda -o prid. (; á) ki ima rdečo brado: rdečebrad moški
  11.      rdečebrádec  -dca m () ekspr. kdor ima rdečo brado: rdečebradec je molčal / kot pristavek k imenu cesar Friderik Rdečebradec
  12.      rdéčec  -čca m (ẹ̑) knjiž. 1. rdeča barva, rdečilo: že v kameni dobi so risali z rdečcem / ličiti se z rdečcem 2. kdor ima rdeče lase, rdečo brado: rdečec in plavolasec 3. Indijanec: rdečci in belci
  13.      rdečecvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rdeč cvet: rdečecvetni tulipani ♦ bot. rdečecvetni divji kostanj okrasno drevo z rdečimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus pavia
  14.      rdečedlák  in rdečedlàk -áka -o prid. (; á) ki ima rdečo dlako: rdečedlaka žival
  15.      rdečegardíst  -a m () pripadnik rdeče garde: odred rdečegardistov
  16.      rdečegardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rdečo gardo: rdečegardistični poveljnik / rdečegardistična zmaga
  17.      rdečehláčar  -ja m () 1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar 2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi
  18.      rebríti  -ím nedov., rebrèn ( í) delati, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra: rebriti pločevino; pren., ekspr. veter je rebril površino jezera rebríti se zastar. 1. bahati se, postavljati se: rebriti se z znanjem / no, reven res nisem, se je rebril 2. nasprotovati, upirati se: dolgo časa se je rebril, potem pa je popustil // razburjati se, jeziti se: gotovo se bo rebril, pa se bo že pomiril
  19.      redíšče  -a s (í) zastar. gojišče: redišče fazanov
  20.      reflektánt  -a m (ā á) knjiž. kdor si želi dobiti kaj; prosilec, kandidat: reflektanti naj oddajo prošnjo v tajništvu; reflektant za razpisano delovno mesto, stanovanje ∙ publ. naša delovna organizacija ni reflektant za take ljudi jih ne potrebuje
  21.      regrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na regres: regresni upravičenec / regresni sklad / regresna pravica
  22.      rekórdnik  -a m (ọ̑) zastar. rekorder: bil je rekordnik v postavljanju šotora
  23.      renegátka  -e ž () ženska oblika od renegat: v tujini je postala renegatka
  24.      repína 2 -e ž (í) nar. repno listje, repno perje: posušiti repino
  25.      resketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: strojnice resketajo; brezoseb. v stroju je resketalo in pokalo

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA