Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (2.965-2.989) 
- razmrcváriti -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je razmrcvarila roko razmrcvárjen -a -o: biti razmrcvarjen; razmrcvarjena noga ♪
- razmrčésiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. sistematično uničiti, zatreti mrčes: razmrčesiti perilo ♪
- razmréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razmrežiti zračni promet po vsej državi razmréžiti se rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu razmréžen -a -o: razmrežene korenine ♪
- razmŕšenec -nca m (r̄) ekspr. razmršen človek: dolgolas razmršenec ♪
- razmŕšenost -i ž (r̄) značilnost razmršenega: razmršenost brade / moti ga dekletova razmršenost in neurejenost ♪
- razmŕšiti -im dov. (ŕ r̄) narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: razmršil ji je lase / veter mu je razmršil brado razmŕšen -a -o: razmršeni lasje; bil je ves umazan in razmršen; razmršena brada ♪
- razmŕviti -im dov. (ŕ ȓ) narediti iz česa majhne, drobne dele; razdrobiti: razmrviti cigaro razmŕvljen -a -o: razmrvljena skuta ♪
- raznarodoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor raznaroduje: boriti se proti raznarodovalcem ♪
- razpádanje -a s (ā) glagolnik od razpadati: razpadanje kamenja, skal / razpadanje lesa, listja; razpadanje trupel / razpadanje organskih snovi / razpadanje rimskega cesarstva ♪
- razplínjenje -a s (ȋ) glagolnik od razpliniti: razplinjenje jekla ♪
- razpótje -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti: priti do razpotja; obstati, ustaviti se na razpotju; pren. biti, stati na razpotju življenja ♪
- razráslost -i ž (á) lastnost, značilnost razraslega: razraslost vej ♪
- razsípen -pna -o prid., razsípnejši (ȋ) nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti ♪
- razsušíti -ím dov., razsúšil (ȋ í) narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsušilo deske, zemljo; kad se je razsušila in pušča razsušèn -êna -o: razsušen sod, škaf; razsušena koža ♪
- raztočíti -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem, pretakanjem razdeliti: spomladi vino raztočijo v manjše sode / vse vino je raztočil gostom ♪
- razváljati -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo ♪
- razvodíšče -a s (í) ptt, v zvezi kabelsko razvodišče mesto, kjer se (telefonski) kabel razcepi na vode k posameznim naročnikom ♪
- rdeče... 2 prvi del zloženk, kakor rdečepikčast, rdečerjav ipd., gl. rdeč ♪
- rdečearméjec -jca m (ẹ̑) vojak Rdeče armade: spomenik padlim rdečearmejcem ♪
- rdečearméjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rdečearmejce ali Rdečo armado: rdečearmejska uniforma / rdečearmejska konjenica ♪
- rdečebrád in rdečebràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdečo brado: rdečebrad moški ♪
- rdečebrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima rdečo brado: rdečebradec je molčal / kot pristavek k imenu cesar Friderik Rdečebradec ♪
- rdéčec -čca m (ẹ̑) knjiž. 1. rdeča barva, rdečilo: že v kameni dobi so risali z rdečcem / ličiti se z rdečcem 2. kdor ima rdeče lase, rdečo brado: rdečec in plavolasec 3. Indijanec: rdečci in belci ♪
- rdečecvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rdeč cvet: rdečecvetni tulipani ♦ bot. rdečecvetni divji kostanj okrasno drevo z rdečimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus pavia ♪
- rdečedlák in rdečedlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdečo dlako: rdečedlaka žival ♪
2.840 2.865 2.890 2.915 2.940 2.965 2.990 3.015 3.040 3.065 
