Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (2.940-2.964)
- raníca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica ♪
- ranína -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine ♪
- ranžírati -am nedov. in dov. (ȋ) žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim ♪
- ranžíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja ♪
- rapálski -a -o prid. (ȃ) zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ♪
- rápe ráp ž mn. (á ȃ) star. kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog; mahovnice: konj je dobil rape ♪
- rapíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. hiter, nagel: rapidna rast cen; rapidno poslabšanje bolezni rapídno prisl.: vročina bolniku rapidno narašča ♪
- rapidográf -a m (ȃ) teh. nalivnemu peresu podobna priprava za pisanje, risanje s tušem: risati z rapidografom; znamke rapidografov ♪
- rapír -ja m (ȋ) nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike ♪
- rapóntika -e ž (ọ́) bot. alpska rastlina z rožnatimi ali škrlatnimi cveti v koških, Rhaponticum: tam rastejo košutniki, jegliči in rapontike ♪
- rapórt -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪
- rapórten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na raport: raportni postopek / raportna knjiga ♪
- rapsód -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
- ravnáteljev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljeva pisarna ♦ šol. ravnateljev dan nekdaj dan, ki ga ravnatelj šole enkrat na leto določi kot pouka prost dan, zlasti za kulturne, športne dejavnosti ♪
- razblínjenje -a s (ȋ) glagolnik od razbliniti: razblinjenje predsodkov, utvar / razblinjenje dima, megle ♪
- razcvétati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. začenjati cveteti: ajda se razcveta; na prisojnih pobočjih so se razcvetale trobentice; pozno se razcvetati / cvet se že razcveta se odpira; pren., ekspr. dan se je razcvetal 2. ekspr. dobivati (zelo) zdrav, lep videz: niti opazil ni, kako se dekle razcveta 3. ekspr. postajati gospodarsko uspešen: mesto se veča in razcveta // pojavljati se v veliki meri: v devetnajstem stoletju so se razcvetale čitalnice / upanje v rešitev se je vedno bolj razcvetalo razcvétati knjiž. povzročati, da kaj naredi cvet, cvete: topli dnevi razcvetajo tulipane razcvetajóč se -a -e: razcvetajoča se marjetica; razcvetajoče se mesto ♪
- razdiráštvo -a s (ȃ) slabš. razdiralno ravnanje ali dejanje: kar počneš, je pravo razdiraštvo ♪
- razglásje -a s (ȃ) knjiž. neskladje, nasprotje: razglasje med idealom in resničnostjo / med njima je prišlo do razglasja / to je v razglasju z mojimi načeli to ni v skladu ● knjiž. čutiti v sebi močno razglasje razdvojenost, razklanost; zastar. pogovor se je končal z neprijetnim razglasjem prepirom, sporom ♪
- raziskávanje -a s (ȃ) raziskovanje: ukvarjati se z raziskavanjem kovin; dolgotrajno raziskavanje / jezikovno, zgodovinsko raziskavanje ♪
- razkólništvo -a s (ọ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost cerkvi, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjali so ga zaradi razkolništva / knjiž. prepovedati širjenje razkolništva krive vere ∙ knjiž. raje vam zdaj povem, da mi pozneje ne boste očitali razkolništva da moji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami ♪
- razkuževáti -újem nedov. (á ȗ) uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko ♪
- razmaknítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razmakniti: razmaknitev miz, stolov / razmaknitev nog, prstov ♪
- razmotríti -ím dov., razmótril; razmotrèn (ȋ í) raba peša ogledati si, pogledati: učenci naj natančno razmotrijo predmet, ki ga bodo risali // premisliti, razmisliti: razmotriti o umetnosti / skušal je razmotriti zadnje dogodke // presoditi, oceniti: razmotriti nastali položaj ♪
- razmotrívanje -a s (í) glagolnik od razmotrivati: razmotrivanje okolice / razmotrivanje o bistvu umetnosti / kritično razmotrivanje nastalega položaja ♪
- razmotrívati -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: pozorno razmotrivati kip // premišljevati, razmišljati: razmotrivati o bistvu življenja / dolgo so razmotrivali zadnje dogodke // presojati, ocenjevati: razmotrivali so nastali položaj; začeli so razmotrivati njegovo ravnanje ♪
2.815 2.840 2.865 2.890 2.915 2.940 2.965 2.990 3.015 3.040