Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.726-2.750)



  1.      pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev
  2.      preglédnica  -e ž (ẹ̑) razpredelnica, tabela: sestaviti preglednico / vpisati v preglednico
  3.      preglédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. pregledovalec: carinski preglednik; preglednik blagajniškega poslovanja
  4.      preglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost preglednega: enotnost in preglednost besedila / povečati preglednost cestišča
  5.      pregledoválec  -lca [c tudi lc] m ( ) kdor (poklicno) pregleduje: pregledovalci in ocenjevalci gradiva / pregledovalec računov / mnenje pregledovalca nalog
  6.      pregledoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pregledovanje: začel se je pregledovalni obhod po sobah / pregledovalna komisija
  7.      pregledováti  -újem nedov.) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike
  8.      prehláden  -dna -o prid. () navadno v zvezi prehladna bolezen ki jo povzroči prehlad: zelo je odporen proti različnim prehladnim boleznim
  9.      prej ko  gl. prej
  10.      preklícati  -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ) 1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu 2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati 3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati // prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote 4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical // jur. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva 5. jur., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali preklícan -a -o 1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo 2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo preklícano prisl. 1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo 2. v medmetni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je
  11.      prekrižávati  -am nedov. () prekriževati: dekleta so prekrižavala roke pod predpasnikom
  12.      prelétati 1 -am dov., tudi preletájte; tudi preletála (ẹ́) ekspr. hitro preiti, prehoditi: preletal in preplezal je že precej hribov / pog. vse trgovine sem že preletal, pa nisem več dobil kruha obšel prelétati se pog. s tekanjem se razvedriti: pustil je, da so se otroci malo preletali
  13.      premêhek  in premehák -mêhka -o tudiprid. é) preveč mehek: premehka blazina / sneg je bil premehek / ekspr. stara mati je bila premehka s svojimi vnuki
  14.      premočíti  -móčim dov. ( ọ́) narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože premóčen -a -o: premočeni čevlji; domov so prišli premočeni in premraženi; premočena zemlja; popolnoma premočen
  15.      prenapòr  -ôra m ( ó) prevelik napor: zaradi slabe hrane in prenapora je zbolel in izhiral / telesni prenapor
  16.      prênumerácija  -e ž (-á) knjiž., redko predhodno naročilo, prednaročilo
  17.      preokreníti  -krénem dov. ( ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila
  18.      preokrèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim
  19.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji
  20.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij
  21.      preonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: marsikaj bo treba še preonegaviti; ga bomo že preonegavili, da ti bo verjel prepričali; hudo bo, če se ta reč kako ne preonegavi spremeni, reši
  22.      preoptimístičen  -čna -o prid. (í) preveč optimističen: preoptimističen človek / preoptimistično razpoloženje / preoptimistične napovedi preoptimístično prisl.: preoptimistično soditi
  23.      preoráti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap
  24.      preorávati  -am nedov. () rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo
  25.      preorganizírati  -am dov. () na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo ∙ redko delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA