Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.651-2.675)



  1.      polnílen  -lna -o [o] prid. () nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev ∙ knjiž., redko polnilno pero nalivno peroelektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki
  2.      polnílnik  -a [o] m () teh. stroj za polnjenje: polnilnik je pokvarjen; mešalnik in polnilnik ♦ elektr. naprava, ki proizvaja električno energijo v taki obliki ali jo pretvarja v tako obliko, da se z njo lahko polni akumulator
  3.      pólpenèč  -éča -e [p] prid. (ọ̑- ọ̑-ẹ́) agr., v zvezi polpeneče vino vino, ki ima malo ogljikovega dioksida: prodajati peneča (se) in polpeneča vina
  4.      pólugásel  -sla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑-á) knjiž. skoraj ugasel: polugasli ognji / človek s polugaslimi očmi
  5.      pomázati  -mážem dov., pomázala in pomazála (á ) 1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: pomazati pekač z oljem / pomazati kruh s smetano namazati 2. umazati: da ne bi pomazal tal, se je sezul; pazi, da se ne pomažeš / ekspr. pomazati zidove z napisi 3. pog. podkupiti: če boš pomazal, boš hitreje dobil pomázan -a -o: pomazana in odrgnjena obleka
  6.      pomírjenost  -i ž () stanje pomirjenega: živeti v pomirjenosti / pomirjenost z okolico
  7.      pomóten  -tna -o prid. (ọ̑) jur. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba
  8.      ponečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: ponečejati tla z blatnimi čevlji ponečéjati se iztrebljati se: bolnik se ponečeja v posteljo
  9.      ponoríti  -ím dov., ponóril ( í) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: pijača ponori človeka / njena lepota ga je ponorila ponorjèn -êna -o: otroci so bili kakor ponorjeni
  10.      popalíti  in popáliti -im, in popáliti -im dov. ( á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje
  11.      poplín  -a m () tanka bombažna tkanina, zlasti za srajce: srajca iz poplina
  12.      poprék  prisl. (ẹ̑) redko 1. počez, povprek: a) poprek čez pot leži hlod / avtomobil je postavil poprek čez cesto b) poprek položena deska / hvalijo ga vsi poprek vsi vprekekspr. prehodil je deželo poprek in počez v vseh smereh; vso 2. knjiž. povprečno: ta vrsta morskega psa zraste poprek do petnajst metrov
  13.      popreprôstiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: popreprostiti razlago
  14.      poprêsti  -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́) s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle ∙ mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla
  15.      pòprevráten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na čas po prevratu leta 1918: poprevratni dogodki / prva poprevratna leta
  16.      poprežáti  -ím dov., poprêži in popréži; poprêžal in popréžal (á í) krajši čas prežati: poprežati na sovražnika / previdno je poprežal, če bi bila kje straža
  17.      popŕh  -a m () 1. knjiž. tanka, rahla plast česa sipkega, zlasti snega: sonce je stopilo poprh; poprh na skalah / snežni poprh / z oslabljenim pomenom poprh slane; pren. poprh liričnosti v drami 2. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih: poprh na slivah; listi z modrim poprhom 3. glagolnik od poprhati: poprh z razpršilom
  18.      popŕhati  -am dov. () z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha ● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale
  19.      popŕhnjen  -a -o prid. () agr. ki ima poprh: sadež je belkasto poprhnjen
  20.      poprídigati  -am dov. (í) ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala
  21.      poprijèm  -éma m ( ẹ́) glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem
  22.      popríšče  -a s (í) knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču ● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče
  23.      poráženost  -i ž () nav. ekspr. stanje, značilnost premaganega: poraženost je težko prenašal / poraženost malomeščanstva
  24.      porokováti  -újem nedov.) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo
  25.      poscáti  -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje poscáti se izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal ● vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje poscán -a -o: otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani ∙ vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA