Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.601-2.625)


  1.      poljubkováti  -újem dov. (á ȗ) krajši čas ljubkovati: mati je poljubkovala bolnega otroka; malo jo je poljubkoval, pa se je potolažila; pren., ekspr. poljubkovati z nasmehom ● ekspr. poljubkovala je z mladim oficirjem poljubimkala ♪
  2.      poljúbljanje  -a s (ú) glagolnik od poljubljati: dolgo, nežno poljubljanje; objemanje in poljubljanje ♪
  3.      poljúbljati  -am nedov. (ú) dotikati se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubljati obraz; plemiči so vladarju drug za drugim poljubljali prstan / poljubljati fanta, ženo; strastno se poljubljati / v meščanskem okolju, kot nagovor poljubljam vam roko, gospa; pren., ekspr. veter poljublja krošnje dreves poljubljajóč -a -e: jokala je, poljubljajoč mu roko ♪
  4.      poljúbnost  -i ž (ú) značilnost poljubnega: poljubnost kombinacije, razdalje / knjiž. takih poljubnosti je v knjigi še več ne dovolj utemeljenih trditev ♪
  5.      poljubovánje  -a s (ȃ) poljubljanje: poljubovanje ob slovesu ♪
  6.      poljubováti  -újem nedov. (á ȗ) poljubljati: poljubovati dekle, otroka; poljubovati se v parku ♪
  7.      poljúden  -dna -o prid. (ú ū) 1. podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje: poljudno predavanje / knjiga na poljuden način opisuje razvoj življenja / ta razlaga je preveč poljudna preprosta / poljudna izdaja; poljudna raba besede raba besede pri velikem številu ljudi, ki ni v skladu s strokovnim poimenovanjem 2. zastar., navadno v povedni rabi splošno znan, poznan: take knjige bodo težko postale poljudne / kljub ostrim ukrepom je ostal med ljudmi poljuden priljubljen, popularen ♪
  8.      poljúditi  -im dov. (ú ȗ) knjiž., redko razširiti, popularizirati: prizadevati si poljuditi dobra umetniška dela / poljuditi domače umetnike v tujini narediti znane ♪
  9.      poljúdnost  -i ž (ú) 1. značilnost poljudnega: kljub svoji poljudnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjaka; poljudnost in vzgojnost njegovih del / kritizirati preveliko poljudnost razlage preprostost 2. zastar. priljubljenost, popularnost: ta politični voditelj uživa veliko poljudnost ♪
  10.      poljúdnoznánstven  -a -o prid. (ú-ȃ) nanašajoč se na poljudno podajanje znanstvenega: poljudnoznanstvena knjiga, revija / poljudnoznanstveni pisatelj ♪
  11.      pólk  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota, večja od bataljona: poveljnik, štab polka / pehotni polk 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: polja je napadel cel polk kobilic ♪
  12.      pólka  -e ž (ọ̑) hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati polko ♦ etn. potrkana polka pri kateri plesalec udarja z nogami ob tla; šuštarska polka pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; kor. dvokoračna polka pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat // glasba za ta ples: poslušati polke in valčke ♪
  13.      pólkartón  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton ♪
  14.      pólkávč  -a [u̯k] m (ọ̑-ȃ) oblazinjeno ožje ležišče s tremi stranicami, ki se uporablja tudi za sedenje: kupiti polkavč / raztegljivi polkavč ♪
  15.      pólkilográmski  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȃ) ki tehta pol kilograma: polkilogramska konzerva ♪
  16.      pólkílski  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȋ) pog. polkilogramski: kupila je polkilsko čokolado ♪
  17.      pólkléten  -tna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno ♪
  18.      pólkméčki  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. polit., soc. ki se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: polkmečko prebivalstvo / dohodki polkmečkega gospodarstva 2. po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmečkemu: polkmečka soba ♪
  19.      pólkmèt  -kméta [u̯k] m, im. mn. pólkmétje stil. pólkméti (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) 1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: večina zaposlenih v podjetju je delavcev, nekaj je tudi polkmetov 2. kdor je po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmetu: ni bil več kmet, pa tudi gospod še ne: bil je polkmet ◊ jur. polkmet nekdaj polgruntar, polzemljak ♪
  20.      pólkmetíja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) jur., nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje: davek od polkmetije; cela kmetija in polkmetija ♪
  21.      pólknica  in pôlknica -e ž (ọ̄; ō) nav. mn., pog. naoknica, oknica: pripreti, zapreti polknice; okna z zelenimi polknicami / polknice kioska ♪
  22.      pôlkno  -a s, mn. pôlkna in pólkna (ó) nav. mn., pog. naoknica, oknica: odpreti, zapreti polkna; toča je udarjala po polknih ♪
  23.      pólkòks  in pólkôks -kôksa [u̯k] m (ọ̑-ȍ ọ̑-ō; ọ̑-ō) metal. gorivo srednje kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo lignita, slabših vrst premoga: proizvodnja polkoksa ♪
  24.      pólkoloniálen  -lna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȃ) po določenih lastnostih, značilnostih podoben kolonialnemu: polkolonialna država / polkolonialna odvisnost ♪
  25.      pólkoloníja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) država, dežela, ki je po določenih lastnostih, značilnostih podobna koloniji: to deželo, državo so hoteli spremeniti v polkolonijo / polkolonija tujih monopolov ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA