Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.490-2.514)


  1.      píš  -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu // pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge ♪
  2.      piščál  -i [au̯] ž (ȃ) 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive 2. muz. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica ♪
  3.      piščálen  -lna -o (ȃ) pridevnik od piščal: kakovost piščalnega zvena ♪
  4.      piščánček  -čka m (á) manjšalnica od piščanec: piščančki čivkajo; tiščali so se k njej kakor piščančki h koklji // ekspr. otrok, zlasti majhen: naš piščanček že hodi ♪
  5.      pláčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plačo: plačni sistem / plačni sklad ♪
  6.      planínka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko 2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino 3. poljud. planika: utrgati planinko ♪
  7.      platníca  -e ž (í) nav. mn. 1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami // tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom 2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice ● redko platnica vrat krilo ◊ tisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo ♪
  8.      plečàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima (razmeroma) močno razvita pleča: plečat moški; plečata žival / plečato telo 2. ekspr. podolgovat, zaobljen: plečat hrbet gore; plečato pobočje ♪
  9.      plesnéti  -ím nedov., plêsni in plésni (ẹ́ í) 1. razkrajati se zaradi delovanja glivic: hrana je začela plesneti 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu plesnela in čakala / dvajset let sem plesnel med akti ● ekspr. lasje mu že plesnijo sivijo; ekspr. hiša je potrebna popravila, denar ti pa plesni v nogavici ga hraniš doma ♪
  10.      plínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje ♪
  11.      plôhica  -e ž (ó) nav. ekspr. manjšalnica od ploha: na izletu jih je presenetila plohica / plohica solz ♪
  12.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast ♪
  13.      pobledéti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka ♪
  14.      pobrúhati  -am dov. (ū ȗ) z bruhanjem umazati: pobruhati obleko pobrúhan -a -o: pobruhana tla ♪
  15.      pobrúnčati  -am dov. (ȗ) knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec ♪
  16.      pobrundávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem ♪
  17.      pobrusíti  in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ȋ ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob ● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel ♪
  18.      pobúda  -e ž (ȗ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši // prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude ♪
  19.      pobúden  -dna -o prid. (ú ū) ki daje pobudo: pobudna skupina; bila je pobudna in podjetna / pobudne besede spodbudne ♪
  20.      pobudílo  -a s (í) med. snov, ki nastane v organizmu in povzroči delovanje določenih tkivnih celic: pobudila za kožo ♪
  21.      pobudíti  -ím dov., pobúdil; pobujèn (ȋ í) 1. povzročiti kako dogajanje, delovanje: pobuditi raziskovanje; roman je pobudila socialna problematika / pobuditi zanimanje za narodnostna vprašanja vzbuditi; pobudi ga k delu spodbudi 2. drugega za drugim zbuditi: pobudil je vse v hiši ♪
  22.      pobúdnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference ♪
  23.      pobúdnik  -a m (ȗ) kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja; komunisti morajo biti pobudniki in organizatorji napredka ♪
  24.      pobúniti  -im dov. (ú ȗ) zastar. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: pobuniti tlačane proti gosposki; ljudstvo se bo pobunilo pobúnjen -a -o: pobunjeni kmetje ♪
  25.      početvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo ♪

   2.365 2.390 2.415 2.440 2.465 2.490 2.515 2.540 2.565 2.590  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA