Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.440-2.464)



  1.      ovekovečeváti  -újem nedov.) ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto // delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga
  2.      ozáriti  -im tudi ozaríti -ím dov., ozáril (ā ; í) knjiž. 1. obdati z močno svetlobo; ožariti: večerna zarja je ozarila vrhove // ekspr. osvetliti, obsvetliti: plameni goreče hiše so ozarili okolico 2. ekspr. narediti kaj bolj veselo, lepše: smehljaj ji je ozaril obraz / ničesar ni imela, kar bi ji ozarilo življenje ozárjen -a -o tudi ozarjèn -êna -o: od veselja ozarjen obraz; ozarjeni vrhovi; s čustvi ozarjene besede
  3.      ozobítev  -tve ž () glagolnik od ozobiti: ozobitev žage / primeri pozne ozobitve pri človeku
  4.      pacifikácija  -e ž (á) glagolnik od pacificirati: pacifikacija države; obračunavanje v okviru pacifikacije ◊ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine
  5.      pacifíst  -a m () pristaš pacifizma: zborovanje pacifistov / humanist in pacifist
  6.      pacifístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pacifizem: pacifistično gibanje / pacifističen film
  7.      pacifízem  -zma m () politično gibanje, ki nasprotuje vsaki vojni: zavračati pacifizem / buržoazni pacifizem / socialni pacifizem
  8.      páciprésa  -e ž (-ẹ̑) vrtn. cipresi podobno parkovno drevo z gostimi vejami, Chamaecyparis: gojiti paciprese
  9.      pácka  -e ž () 1. kar nastane zaradi (nehote) razlite tekočine po kaki površini, navadno okrogle oblike: v domači nalogi je naredil več pack / ekspr. odstraniti krvave packe madeže / packe črnila 2. ekspr. umazan človek, navadno otrok: umij se, ne bodi taka packa / kot psovka packa umazana 3. ekspr. kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej te črke, da moreš biti taka packa 4. ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je velika packa in falot / ni mu za pošteno dekle, rajši ima tisto packo / kot psovka spet kvanta, packa
  10.      packáč  -a m (á) slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil
  11.      packánje  -a s () glagolnik od packati: packanje s črnilom / packanje poročila
  12.      packaríja  -e ž () slabš. 1. jed, navadno slabo pripravljena: te packarije ne bo jedla; ni mu mar za tiste sladke packarije 2. slika, navadno brez umetniške vrednosti: za packarije na stenah se še zmenil ni 3. malopridno, malovredno dejanje, ravnanje: toliko packarij skupaj mu ni napravil še nihče; počeli so razne packarije / ta kritika je navadna packarija
  13.      páckast  -a -o prid. () ekspr. poln pack, umazan: po obrazu je bil ves packast; packaste roke / kot psovka packa packasta
  14.      pàč  prisl. () nav. ekspr. 1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost: kozarček bi se zdajle pač prilegel; najbolj pametno bi pač bilo vrniti se / njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel; potrt je, pač zato, ker nima službe; tega pač sam ne verjameš najbrž / kriv je, to se pač ne da tajiti; ljudstvo je pač vredno boljše usode gotovo, vsekakor // navadno na začetku stavka krepi povedano: pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal; pač res je, kar pravi pregovor / sovražen nam ni, to pač ne 2. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje; neki: kaj bo pač na to odgovoril; kdo je pač ta tujec; koliko let je pač, kar se nisva videla 3. izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi: dela, kakor je pač navajen; takšno je pač življenje; kaj se hoče, smo pač reveži / otrok je bil kaznovan, je pač nagajal že 4. z nasprotjem v drugem stavku izraža omejevanje, dopuščanje: videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem / rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero / vino bo pač kislo, bo pa le 5. uvaja zavrnitev s popravkom: ni priden delavec. Pač, priden je, samo neroden; to bi bilo vse. Pač, še nekaj; te pravice nimaš. Pač, imam jo; nas nisi pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci / vsi smo zbrani. Pač, pač, Andreja še ni ne, ne / kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali pač ali pa (le) / kaj pa on? Pač, njega ne smemo pozabiti da, seveda, saj res 6. v vezniški rabi, v zvezi pač pa za uvajanje nove trditve namesto prej s pridržkom zanikane: ni znanstvenik, pač pa dober učitelj; tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih; dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno je pa / podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji zato pa, nasprotno pa // neustalj. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; ampak: reforma ni samo stvar delovnih organizacij, pač pa stvar najširše skupnosti
  15.      pakírka  -e ž (í) delavka, ki pakira: iščejo pakirko
  16.      pametnjákinja  -e ž (á) iron. ženska, ki se dela pametno: glej to pametnjakinjo
  17.      pantomímski  -a -o prid. () nanašajoč se na pantomimo: pantomimski vložek v dramski predstavi / pantomimski igralec
  18.      parafíranje  -a s () glagolnik od parafirati: priporočil je parafiranje vseh tekstov / parafiranje trgovinskega sporazuma
  19.      párija  -a in -e m (ā) 1. v Indiji pripadnik najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast: brezpravni pariji; živel je kakor parija 2. knjiž., ekspr. pripadnik izkoriščane, brezpravne skupine, naroda: zbrali so se vsi pariji
  20.      participírati  -am nedov. in dov. () knjiž. udeleževati se, sodelovati: delavec neposredno participira v svoji delovni organizaciji; pri prostovoljnem delu so participirali vsi občani ♦ ekon. participirati pri dohodku dobiti del skupnega dohodka, biti udeležen
  21.      paspúla  -e ž () poševno urezan trak blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila: ovratnik je okrasila s paspulo
  22.      patriarhálnost  -i ž () ekspr. idiličnost: patriarhalnost na vasi izginja ♦ soc. patriarhalnost družbenih odnosov
  23.      páž  -a m () 1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču: kraljico so spremljali trije paži; kraljev, vitezov paž; hodil je za njo kot paž; pren., ekspr. ne bom več tvoj paž 2. v nekaterih deželah hotelski delavec, ki opravlja razna pomožna dela: paž mu je odnesel pismo na pošto
  24.      pediáter  -tra m (á) zdravnik specialist za pediatrijo: pomanjkanje pediatrov
  25.      pediátričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na pediatrijo: pediatrična klinika / pediatrična dežurna služba

   2.315 2.340 2.365 2.390 2.415 2.440 2.465 2.490 2.515 2.540  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA