Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.226-2.250)


  1.      nítramonkál  -a m (ȋ-ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij ♪
  2.      nitrát  -a m (ȃ) kem. sol dušikove kisline ali njen ester: amonijev, natrijev nitrat; nitrat celuloze ♪
  3.      nitráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nitrat: nitratno gnojilo / nitratna skupina ♪
  4.      nitríd  -a m (ȋ) kem. spojina kovine, bora ali silicija z dušikom: aluminijev, borov nitrid ♪
  5.      nitrifikácija  -e ž (á) biol. spreminjanje amoniaka v zemlji v nitrite in nitrate: amonifikacija in nitrifikacija ♪
  6.      nitrifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) biol., v zvezi nitrifikacijske bakterije bakterije, ki spreminjajo amoniak v zemlji v nitrite in nitrate ♪
  7.      nitríranje  -a s (ȋ) glagolnik od nitrirati: nitriranje benzena / nitriranje jekla ♪
  8.      nitrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. uvajati nitroskupino v spojino: nitrirati benzen 2. metal. utrjevati površino jekla z dušikom pri visoki temperaturi: nitrirati jeklene predmete nitríran -a -o: nitrirano jeklo ♪
  9.      nítrobencól  tudi nítrobenzól -a m (ȋ-ọ̑) kem. nitrobenzen ♪
  10.      nočíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. prenočevati, spati: kadar je prišel v mesto, je nočil pri znancu; to sezono je v hotelu nočilo deset tisoč turistov; nočiti na prostem / planinca sta nočila v steni / preh. nočiti prijatelja nočíti se brezoseb. prehajati iz dneva v noč: noči se, pozno je že; naglo se je nočilo ♪
  11.      normálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost normalnega: normalnost rasti, razvoja / duševna normalnost ♪
  12.      nótri  prisl. (ọ̄) 1. izraža stanje ali položaj v zaprtem prostoru, ant. zunaj: pismo je prišlo, pa ne vem, kaj je notri; ostali smo zunaj, notri je zadušno; bila je v zaporu in je notri umrla / tu notri me boli; ekspr. koča je daleč notri v gozdu ∙ pog. zdaj sem pa notri v neprijetnem, kočljivem položaju; pog. bil je več let notri v zaporu, ječi; pog. nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl slutim, zdi se mi 2. pog., v zvezi z iz prav, čisto: volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov 3. zastar. noter: naj gre notri ♪
  13.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih ♪
  14.      o...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti c) izgube, odstranitve česa: oklatiti, oskubsti č) nepopolnosti dejanja: odrgniti, ogoreti d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): obriti, očistiti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obarvanost, odrgnina, osip 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje a) enote iz več delov, elementov: ocevje, ožilje b) zunanjega dela česa: ohišje, okrovje ♪
  15.      obdávčenec  -nca m (ȃ) kdor je obdavčen: seznam obdavčencev ♪
  16.      obhájanje  -a s (ȃ) glagolnik od obhajati: obhajanje predpisov, zakonov / zoprno mu je bilo vsako obhajanje praznikov / obhajanje vernikov ♪
  17.      objokávati  -am nedov. (ȃ) objokovati: vsa družina je objokavala umrlega / objokavati svojo nesrečno mladost ♪
  18.      oblastníštvo  -a s (ȋ) dejstvo, da kdo v določeni družbi ima, izvaja oblast: drama obravnava problem oblastništva / obdobje carskega oblastništva ♪
  19.      oblástnost  -i ž (á) lastnost, značilnost oblastnega človeka: njena oblastnost vse odbija / v svoji oblastnosti noče o popuščanju niti slišati ♪
  20.      oblástven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oblast: oblastvena moč / imeti veliko oblastvenih funkcij / oblastveni organi / oblastveno dovoljenje oblástveno prisl.: oblastveno prepovedati; oblastveno potrjen vodnik ♪
  21.      oblástvo  -a s (ȃ) star. oblast: izgubiti oblastvo / krona kot znamenje oblastva / oblastvo fevdalca nad mestom / dobiti dovoljenje od oblastva / deželno, okrožno oblastvo / šolsko oblastvo ∙ star. on je že v oblastvu senc je že mrtev ♪
  22.      óblat  -a m (ọ̑) gastr. ploščica iz nekvašenega testa, navadno kot sestavina različnih sladic: peči, prodajati oblate; keksi in oblati ♦ etn. večja pečena ploščica iz nekvašenega pšeničnega testa, ki se jé za veliko noč // nekdaj okrogel košček suhega testa za pečatenje pisem, listin: zapečatiti pismo z oblatom ♪
  23.      óblati  -am nedov. (ọ̑) z obličem delati gladko, ravno: oblati deske, vrata ♪
  24.      oblátiti  -im dov. (á ā) 1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike; oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države obláten -a -o: oblatena suknja ♪
  25.      oblazíniti  -im dov. (í ȋ) obložiti z mehko podlogo: oblaziniti stole oblazínjen -a -o: oblazinjeni sedeži; oblazinjena klop / tovarna oblazinjenega pohištva / ekspr. njene mehke, oblazinjene roke ♪

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA