Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (2.176-2.200)
- nèdovzétnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nedovzetnega človeka: nedovzetnost za glasbo / nedovzetnost za nasvete ♪
- negližé -ja m (ẹ̑) knjiž. zelo lahko žensko (jutranje) oblačilo s čipkami, naborki: obleči negliže; prozoren negliže ∙ knjiž., ekspr. pokazati se v negližeju v pravi luči ♪
- nèizčŕpen -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije ∙ ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko ♪
- nèizvájanje -a s (ȅ-ā) kar je nasprotno, drugačno od izvajanja: neizvajanje določil, sporazumov ♪
- nèkompromísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromisen: nekompromisno mnenje, stališče ♪
- nèmagnéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet ♪
- nèmuslimán -a m (ȅ-ȃ) kdor ni musliman: sožitje muslimanov in nemuslimanov ♪
- nènormálnež -a m (ȅ-ȃ) ekspr. nenormalen človek: dejanja nenormalnežev ♪
- nènormálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenormalnega: nenormalnost odnosov, pojavov; nenormalnost rasti / znaki nenormalnosti / v njegovem ravnanju so odkrili več nenormalnosti ♪
- nènráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje nènrávno prisl.: nenravno živeti ♪
- nènrávnež -a m (ȅ-ȃ) knjiž. nemoralen človek: čeprav je bil tih in miren, so ga imeli za nenravneža ♪
- nènrávnost -i ž (ȅ-á) knjiž. nemoralnost: pri zaslišanju se je pokazala vsa njegova nenravnost / govorili so o nenravnosti njegovega pisanja ♪
- nènújen -jna -o prid. (ȅ-ū) ki ni nujen: predpis je v spremenjenih razmerah postal nenujen; nenujne podrobnosti; nenujna zadeva ♪
- neo... ali néo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na nov: neofašizem, neoplazma, neorealističen, neorealizem / neomicin ♪
- nèobčúten -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe ♪
- nèobčutljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv // odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe ♪
- nèobčutljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti ♪
- nèobdavčljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more, ne sme obdavčiti: neobdavčljivi dohodki ♪
- nèodpústen -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- nèpísmen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene ♪
- nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca ♪
- nèpráktičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren ♪
- nèprenôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki se ne da prenesti, prenašati: neprenosna priprava / star. neprenosno gorje veliko, hudo ♦ jur. neprenosna pravica pravica, ki se ne da prenesti, odstopiti ♪
- nèpripoznán -a -o prid. (ȅ-á) nepriznan: nepripoznan dolg / nepripoznan pisatelj ♪
2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276