Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (2.040-2.064)
- makarónar -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na makaronarje ♪
- makarónov -a -o prid. (ọ̑) gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki ♪
- makarónski -a -o prid. (ọ̑) pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni ♪
- mákov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na mak: makov cvet; makove glavice; makovo seme; rdeča kot makov cvet; majhen kot makovo zrno / makovo polje / makova potica potica z makovim nadevom ◊ agr. makovo maslo v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za opij; makovo olje olje iz semena vrtnega maka; gastr. makov nadev nadev iz zmletega makovega semena ♪
- mákovec -vca m (ā) nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae ♪
- mákovica -e ž (ā) nar. vzhodno 1. makova glavica: streti makovico 2. makova potica ♪
- makovína -e ž (í) zastar. opij, papaverin ♪
- mákovka -e ž (ā) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno z makom: jesti makovko; makovke in žemlje ♪
- makramé -ja m (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame // izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije ◊ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki ♪
- makréla -e ž (ẹ̑) knjiž. skuša: lov na makrele ♪
- makro... ali mákro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na velik a) s tujko v drugem delu: makrokozmičen, makrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: makrodružba in makro družba, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet ♪
- mákrobiótika -e ž (ȃ-ọ́) nauk o podaljševanju življenja ♪
- mákroekonomíja -e ž (ȃ-ȋ) ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto: razvoj makroekonomije ♪
- mákrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ) fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč: področje makrofotografije; uporaba elektronske bliskovne luči v makrofotografiji // bližinski posnetek: razstava makrofotografij ♪
- málokàk -a -o zaim. (á-ȁ) star. malokateri: malokak fant njegovih let je bil tako pogumen ♪
- mamelúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mameluke: mameluška konjenica / mameluška vdanost ♪
- manikíra -e ž (ȋ) 1. manikiranje: nima pojma o manikiri // ureditev nohtov na roki: napravili so ji manikiro 2. škatla s pripomočki za manikiranje ♪
- margarétka -e ž (ẹ̑) vrtn. grmičasta lončna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Chrysanthemum frutescens: gojiti fuksije in margaretke ♪
- maróški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano ♪
- masláriti 1 -im nedov. (á ȃ) izdelovati maslo: maslaril je za trg ♪
- materialíst -a m (ȋ) 1. pristaš materializma: materialisti in idealisti / dela pomembnih materialistov ♦ filoz. dialektični, mehanični materialist 2. nav. slabš. človek, ki ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ta človek je precejšen materialist; ne bodi tak materialist ♪
- mazáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na mazače ali mazaštvo: mazaški splav; mazaško zdravilo / mazaški zdravnik / mazaške slike mazáško prisl.: mazaško zdraviti bolezen ♪
- méden in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede ♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano ♪
- mèdnároden -dna -o prid. (ȅ-á) publ. meddržaven, mednacionalen: mednarodni pogovori / mednarodni odnosi v Belgiji ♪
- mednároden -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več
narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni
signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
1.915 1.940 1.965 1.990 2.015 2.040 2.065 2.090 2.115 2.140