Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.026-2.050)



  1.      majórka  -e ž (ọ̑) star. majorjeva žena: major in majorka
  2.      majórski  -a -o (ọ̑) pridevnik od major: majorski čin
  3.      májski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce ◊ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris
  4.      majúskula  -e ž () 1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli 2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule
  5.      majzéna  -e ž (ẹ̑) agr. industrijsko predelana koruzna moka
  6.      màk  tudi mák máka m ( á; ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak ♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
  7.      makadám  -a m () površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: prašen makadam; vremenski vplivi na makadam / pog. z asfalta smo zavili na makadam makadamsko cesto
  8.      makadamizírati  -am nedov. in dov. () grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot makadamizíran -a -o: makadamiziran kolovoz
  9.      makadámski  -a -o prid. () nanašajoč se na makadam: makadamsko cestišče / makadamska cesta
  10.      makák  -a m () zool. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, ki živi v Aziji in Afriki, Macaca
  11.      makáo 1 -a m () knjiž. svetlo rdeči ara
  12.      makáo 2 -a m () igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao
  13.      mákar  prisl. () zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če
  14.      makarón  -a m (ọ̑) nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata // pog. testenine: kakšne makarone imaš rajši — špagete ali polžke
  15.      makarónar  -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na makaronarje
  16.      makarónov  -a -o prid. (ọ̑) gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki
  17.      makarónski  -a -o prid. (ọ̑) pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni
  18.      mákov  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na mak: makov cvet; makove glavice; makovo seme; rdeča kot makov cvet; majhen kot makovo zrno / makovo polje / makova potica potica z makovim nadevomagr. makovo maslo v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za opij; makovo olje olje iz semena vrtnega maka; gastr. makov nadev nadev iz zmletega makovega semena
  19.      mákovec  -vca m (ā) nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae
  20.      mákovica  -e ž (ā) nar. vzhodno 1. makova glavica: streti makovico 2. makova potica
  21.      makovína  -e ž (í) zastar. opij, papaverin
  22.      mákovka  -e ž (ā) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno z makom: jesti makovko; makovke in žemlje
  23.      makramé  -ja m (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame // izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije ◊ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki
  24.      makréla  -e ž (ẹ̑) knjiž. skuša: lov na makrele
  25.      makro...  ali mákro... prvi del zloženk () nanašajoč se na velik a) s tujko v drugem delu: makrokozmičen, makrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: makrodružba in makro družba, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA