Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (2.015-2.039)



  1.      majonéza  -e ž (ẹ̑) gastr. zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam: narediti majonezo / ribja majoneza ki se ji primeša ribje meso; riba v majonezi ki se prelije z majonezo; raki z majonezo
  2.      majonézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na majonezo: majonezne sestavine / majonezna omaka, solata
  3.      majór  -ja m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja
  4.      majorán  -a m () knjiž. majaron: vejica majorana
  5.      majorát  -a m () jur., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje // tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata
  6.      majoráten  -tna -o prid. () nanašajoč se na majorat: majoratno posestvo / majoratna pravica
  7.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom
  8.      majoritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko večina: majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu
  9.      majoritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev
  10.      majorizácija  -e ž (á) glagolnik od majorizirati: vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine
  11.      majorizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dobiti večino, preglasovati: manjšino so majorizirali
  12.      majórka  -e ž (ọ̑) star. majorjeva žena: major in majorka
  13.      majórski  -a -o (ọ̑) pridevnik od major: majorski čin
  14.      májski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce ◊ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris
  15.      majúskula  -e ž () 1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli 2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule
  16.      majzéna  -e ž (ẹ̑) agr. industrijsko predelana koruzna moka
  17.      màk  tudi mák máka m ( á; ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak ♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
  18.      makadám  -a m () površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: prašen makadam; vremenski vplivi na makadam / pog. z asfalta smo zavili na makadam makadamsko cesto
  19.      makadamizírati  -am nedov. in dov. () grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot makadamizíran -a -o: makadamiziran kolovoz
  20.      makadámski  -a -o prid. () nanašajoč se na makadam: makadamsko cestišče / makadamska cesta
  21.      makák  -a m () zool. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, ki živi v Aziji in Afriki, Macaca
  22.      makáo 1 -a m () knjiž. svetlo rdeči ara
  23.      makáo 2 -a m () igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao
  24.      mákar  prisl. () zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če
  25.      makarón  -a m (ọ̑) nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata // pog. testenine: kakšne makarone imaš rajši — špagete ali polžke

   1.890 1.915 1.940 1.965 1.990 2.015 2.040 2.065 2.090 2.115  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA