Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (1.940-1.964)
- luteránka -e ž (ȃ) raba peša protestantka, evangeličanka ♪
- lúžiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., redko dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži ♪
- Mágirusov tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪
- mahedráti -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo; veter je prenehal in jadro mahedra; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala; vrvi mahedrajo sem in tja; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu 2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha 3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom ∙ ekspr. kam pa mahedraš greš mahedráje: mahedraje z vsem telesom je prišel mahedrajóč -a -e: mahedrajoče hlače; ohlapno mahedrajoč trebuh ♪
- mahedràv -áva -o prid. (ȁ á) ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska mahedrávo prisl.: mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen ♪
- mahedrávec -vca m (ȃ) slabš. človek, zlasti neskrbno oblečen ali neodločen: počasen mahedravec ♪
- mahedrávke -drávk ž mn. (ȃ) knjiž., ekspr. široke, mahedrave hlače: nosil je zakrpane mahedravke ♪
- mahedrávost -i ž (á) lastnost, značilnost mahedravega: mahedravost obleke / mahedravost nog / slabš. mahedravost politike ♪
- máhek -hka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od máh: otrebiti mahek z debla ♪
- mahinácija -e ž (á) 1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija 2. redko ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta ♪
- mahízem tudi machízem -zma [mahi-] m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem ♪
- mahljáj -a m (ȃ) 1. rahel mah, zamah: pozdravljala jih je z mahljaji; mahljaji z robcem 2. glagolnik od mahniti: mahljaj z gorjačo, mečem / kol je presekal z dvema mahljajema / na prvi mahljaj zadeti žilo čiste rude ♪
- mahljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo mahati: vzklikala je in mahljala z rokami; psiček mahlja z repom / mahlja mi v pozdrav, s klobukom / ekspr. s šibo začne mahljati po volu / pog., ekspr. vsak dan jo je mahljal v mesto mahljáje: pes se mu dobrika, mahljaje z repom ♪
- máhnat -a -o prid. (ȃ) porasel z mahom: mahnat kamen, štor; mahnata veja ♪
- máhničevec -vca m (ȃ) pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec ♪
- máhničevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Mahniču: mahničevsko prizadevanje / ekspr. človek mahničevskega kova ♪
- máhničevstvo -a s (ȃ) Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom ♪
- máhniti -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno // napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide ∙ ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje 2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto máhnjen -a -o 1. deležnik od mahniti: vsak človek je mahnjen s kako slabostjo 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen ♪
- máhom prisl. (ȃ) zastar. v trenutku, v hipu: obraz mu je mahom otrpnil ♪
- máhoma prisl. (ȃ) knjiž. v trenutku, v hipu: mahoma obstati, zasloveti / žalostna in vesela preteklost, vse je mahoma vstalo pred očmi ♪
- mahónija -e ž (ọ́) bot. zimzelen okrasni grm z bodečimi listi in rumenimi cveti, Mahonia aquifolium: venec iz mahonije ♪
- mahórka -e ž (ọ̑) zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko ♪
- máhov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na máh: mahovo stebelce / mahova ruša / mahov svet ♪
- máhovec -vca m (ȃ) zool. s puhom porasel ptičji mladič: gnezdo, polno mahovcev ♪
- mahóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na máh: mahovna ruša / mahovna tla ♦ gozd. mahovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo tik nad tlemi ♪
1.815 1.840 1.865 1.890 1.915 1.940 1.965 1.990 2.015 2.040