Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (190-214)



  1.      bobovíca  -e ž (í) redko bobovina
  2.      bobovína  -e ž (í) bobova slama
  3.      bobóvnik  -a m (ọ̑) nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec
  4.      bóbrovec  in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha
  5.      bogokléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede
  6.      bojkotíst  -a m () polit. pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume
  7.      bolníšniški  -a -o [n] () pridevnik od bolnišnica: bolnišniški park
  8.      bóre  prid. neskl. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih
  9.      botríja  -e ž () nar. botrinja, botrina: v nedeljo bodo imeli botrijo / skleniti botrijo
  10.      bráka  -e ž (ā) redko samica braka
  11.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črtabot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
  12.      brékanica  -e ž (ẹ́) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš
  13.      brezdélec  -lca m (ẹ̑) knjiž., redko brezdelnež: gosposki brezdelec
  14.      brezkŕvnež  -a m () ekspr., redko brezkrven, malokrven človek: bledičen brezkrvnež
  15.      brezkŕvnost  -i ž (ŕ) značilnost brezkrvnega: brezkrvnost ustnic / ekspr. brezkrvnost igralske akcije na odru
  16.      brezkúžen  -žna -o prid. (ú ū) med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza
  17.      brezkúžnost  -i ž (ú) med. brezkužno stanje: skrbeti za brezkužnost pri operaciji
  18.      brezlás  in brezlàs -ása -o prid. (; á) redko ki je brez las: brezlas starec / brezlasa glava
  19.      brezlastníški  -a -o prid. () knjiž. ki je brez zasebne lastnine: brezlastniška družba
  20.      brezlésen  -sna -o prid. (ẹ̄) papir., v zvezi brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine: knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju
  21.      brezlíčen  -čna -o prid. () knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica
  22.      brezlíčje  -a s () knjiž., redko brezličnost: brezličje materije
  23.      brezlíčnost  -i ž () knjiž. značilnost brezličnega: brezličnost gmote / brezličnost modernega življenja
  24.      brezljúden  -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
  25.      brezpripónski  -a -o prid. (ọ̑) lingv. ki je brez pripone: brezpriponski glagoli

   65 90 115 140 165 190 215 240 265 290  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA