Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (1.776-1.800)


  1.      lúckati  -am nedov. (ȗ) pog., ekspr. piti (alkoholne pijače): to je pijača, kakršne še nisi luckal; luckali so kar iz steklenice / rad ga lucka ♪
  2.      lúč  -i in -í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; žarg.: dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje // priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo // pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin 2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo 3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč 4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč // duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči 5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja 6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja // navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči marksizma ● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja ◊ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem ♪
  3.      lučáj  -a m (ȃ) 1. glagolnik od zalučati ali lučati: lučaj kamna; lučaj mreže, vrvi / z močnim lučajem je vrgel granato zamahom / z enim lučajem je podrl vse keglje; zadeti drevo s prvim lučajem ♦ šport. tekmovanje kegljačev v disciplini 8 x 200 lučajev mešano // razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: dolg lučaj 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: od tam je le lučaj do reke; hiša je dober lučaj stran / biti za kake tri lučaje oddaljen; drugi so stali za lučaj od gozda ♪
  4.      lučálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) metalec: dober lučalec kamna zadene cilj ♪
  5.      lučálen  -lna -o prid. (ȃ) metalen: lučalne naprave; uporabljati kamne kot lučalno orožje ♪
  6.      lučálnica  -e ž (ȃ) 1. tekst. nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica: lučalnice so pritrjene v listih 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole ♪
  7.      lučálo  -a s (á) v starem in srednjem veku orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče: kopje in druga lučala ◊ tekst. del statev, ki meče čolniček skozi zev ♪
  8.      lúčanje  in lučánje -a s (ū; ȃ) metanje: lučanje kamenja ♪
  9.      lúčarica  -e ž (ȗ) nar. najeta ženska, ki bedi pri mrliču: zazdela se ji je bolj lučarica, ki straži mrliča, kakor mati, ki sedi ob mrtvem sinu (K. Grabeljšek) ♪
  10.      lúčati  tudi lučáti -am, in lúčati -am nedov. (ú á ú; ū ȗ) metati: lučati kamenje, žogo; dečki so lučali kepe na mimoidoče / lučati psovke v obraz, žaljivke za kom / star. fantje so se za šalo lučali // zastar. obmetavati: nabili so ga, ker je lučal psa; lučati se z jabolki ♪
  11.      lúčca  tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū) manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja ● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd ◊ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi ♪
  12.      lúčen  -čna -o prid. (ȗ) redko nanašajoč se na luč: lučna svetloba / dajati lučne signale ♪
  13.      lučevína  -e ž (í) nekdaj smolnate borove trske za razsvetljavo: ribiči so pripravili lučevino za nočni lov ♪
  14.      lúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od luč: a) lučka brli, gori, sveti; otr. mamica, tema je, prižgi lučko; v daljavi je zagledal lučko; rdeča lučka b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice c) lučka upanja ♦ strojn. kontrolna lučka lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi 2. dozorelo regratovo socvetje: otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke 3. pog. mlečni sladoled na paličici: kupiti, lizati lučko; prodajati lučke ♪
  15.      lúčnica  -e ž (ȗ) star. svetilka: medla svetloba njegove lučnice ♪
  16.      lúčnik  -a m (ȗ) bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme ♪
  17.      ludíst 1 -a m (ȋ) predstavnik ludizma: prikazovati razmere z igrivostjo ludista ♪
  18.      ludíst 2 -a m (ȋ) zgod., v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela: zmota ludistov ♪
  19.      ludízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila: ludizem in letrizem ♪
  20.      Lúdolfov  -a -o prid. (ȗ) mat., v zvezi Ludolfovo število število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi ♪
  21.      lúdra  -e ž (ȗ) nar. ničvredna, malovredna ženska: Dim je v tvoji duši, ludra, ne pa v kuhinji (D. Lokar) ♪
  22.      lúes  -a m (ȗ) med. sifilis: pravočasno zdravljenje luesa ♪
  23.      luétičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. sifilitičen: luetični bolniki ♪
  24.      luétik  -a m (ẹ́) med. sifilitik: zdravljenje luetikov ♪
  25.      lúftar  -ja m (ú) žarg. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem? ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA