Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (1.740-1.764)


  1.      lovoríčje  -a s (ȋ) redko lovorovo grmovje, drevje: pot se vije med trtami in lovoričjem ♪
  2.      lovoríka  -e ž (í) knjiž. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor: tam raste mirta in lovorika; gozdič lovorike 2. ekspr. pomemben uspeh, zmaga: to je bila njegova prva lovorika; priboriti si lovoriko; ekipa je prinesla Jugoslaviji največjo šahovsko lovoriko; vojne lovorike ● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; publ. iztrgati komu lovoriko iz rok premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago; publ. umetnik žanje lovorike v Ameriki ima uspehe; je slaven; knjiž., ekspr. počivati, spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; publ. največ lovorik so pobrali domači igralci največkrat so zmagali ♪
  3.      lovoríkast  -a -o prid. (í) podoben lovoru: lovorikasti listi ♪
  4.      lovoríkovec  -vca m (í) vrtn. lovoru podoben zimzelen okrasni grm, Prunus laurocerasus: zasaditi na vrtu češmin in lovorikovec ♪
  5.      lôvorov  in lôvorjev -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovor: lovorov grm; dodati juhi lovorov list; lovorove jagode; prodajati lovorove vejice / lovorov venec venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; lovorovo olje olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo ∙ knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta ♪
  6.      Lóvrenc  -nca m (ọ̑) etn., v zvezi solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta ♪
  7.      lôvski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; lovski nož večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem; lovski psi; zatrobiti na lovski rog pripravo iz roga ali kovine za trobljenje; lovski stolček majhen zložljiv stolček; pospeševati lovski turizem; lovski žargon; lovska družina; lovska koča; lovska obleka; lovska puška; lovska trofeja uplenjena divjad ali kak njen značilni del; lovsko leto leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca ● žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen ◊ gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali lôvsko prisl.: biti lovsko oblečen; sam.: ekspr. ta je pa lovska to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno ♪
  8.      lôvstvo  -a s (ō) športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: gospodarska in športna stran lovstva; zgodovina lovstva; veselje do lovstva ♪
  9.      lôvščina  -e ž (ó) star. lovnina: plačati lovščino ♪
  10.      lóvt  -a m (ọ̑) nav. mn., nar. prepadno področje v manj strmem svetu: samo gamsi pridejo čez lovte; steza drži nad lovtom ♪
  11.      lôza  in lóza -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza // ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed 2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido ♪
  12.      lôzica  in lózica tudi lozíca -e ž (ó; ọ́; í) manjšalnica od loza: prijetna lozica / brezova lozica / privezati lozico ♪
  13.      lóž  -a m (ọ̑) 1. lov. mesto, prostor, kjer divjad (pogosto) leži: pregnati žival z loža; srna leži na, v ložu; prazen lož; lož divjega zajca 2. knjiž., redko ležišče sploh: opotekel se je k svojemu ložu ♪
  14.      lóža 1 -e ž (ọ́) 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev 2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži 3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože // prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži 4. redko enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože ♪
  15.      lóža 2 -e ž (ọ́) vet. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica ♪
  16.      lóžen  -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loža1: ložna vrata / ložni sedež ♪
  17.      ložína  -e ž (í) nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino ♪
  18.      ložírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto ♪
  19.      ložíti  lóžim tudi ložíti -ím dov. (ȋ ọ̑; ȋ í) nar. zahodno položiti, dati: ložiti obleko v skrinjo / loži še malo na ogenj naloži ♪
  20.      lúb  -a m (ȗ) lubje: toča je poškodovala lub; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage ♪
  21.      lubád  -a m (ȃ) nar. zahodno lubje: odstraniti ves lubad ♪
  22.      lubád  -i ž (ȃ) nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad ♪
  23.      lubádar  -ja m (ȃ) hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa: značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar ♦ zool. borov, jelov, smrekov lubadar ♪
  24.      lubádarka  -e ž (ȃ) gozd. drevo, v katerem so lubadarji: posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark hlodov iz takih dreves ♪
  25.      lúben  -a m (ū) zool. postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin: velik luben ♪

   1.615 1.640 1.665 1.690 1.715 1.740 1.765 1.790 1.815 1.840  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA