Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (1.690-1.714)


  1.      lóšč  -a m (ọ̑) 1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča 2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem ● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko ♪
  2.      lóščar  -ja m (ọ̑) delavec, ki lošči zlasti lončenino ♪
  3.      lóščast  -a -o prid. (ọ̑) podoben lošču: maščoba pusti na posodi loščasto prevleko ♪
  4.      lóščenje  -a s (ọ̄) glagolnik od loščiti: loščenje posode / loščenje parketa / krtača za loščenje ♪
  5.      loščílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki lošči: loščilci v tovarni keramike 2. loščilnik: kupiti loščilec ♪
  6.      loščílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se lošči: loščilno sredstvo / loščilna krtača ♪
  7.      loščílnik  -a m (ȋ) električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik ♪
  8.      loščílo  -a s (í) sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak ♪
  9.      lóščiti  -im nedov. (ọ̄) 1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati 2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte lóščen -a -o: loščena žgana glina ♪
  10.      lóški  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje ♪
  11.      lót 1 -a m (ọ̑) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot ♪
  12.      lót 2 -a m (ọ̑) nekdaj utežna mera, 17,5 g: šestdeset lotov zlata ∙ star. lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti vsaj malo ♪
  13.      lotálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  14.      lótanje  -a s (ọ̑) glagolnik od lotati: mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  15.      lótati  -am nedov. (ọ̑) teh. spajati kovinske dele z lotom: lotati žlebove / mehko, trdo lotati ♪
  16.      loteríja  -e ž (ȋ) 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija ● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo ♪
  17.      loteríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na loterijo: loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek; loterijske srečke ♦ fin. loterijsko posojilo posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane ♪
  18.      loteríst  -a m (ȋ) 1. nekdaj lastnik loterije ali prodajalec v njej: oddati listek loteristu 2. redko kdor igra na loteriji ♪
  19.      lotévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od lotevati se: posledice napačnega lotevanja problemov ♪
  20.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja ♪
  21.      lotión  in losjón -a [losjon] m (ọ̑) kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu: uporabljati čistilno mleko in lotion ♪
  22.      lotíti se  in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. (ȋ ọ́; ȋ í) 1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo; popravljanja se ni pravilno lotil 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega; lotili so se popravila strehe; nar. lotila se je pospravljati začela je; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati; poželjivo se je lotil juhe; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi; spomladi se je zgodaj lotil vrta 3. napasti: trije so se ga lotili, pa jih je premagal; večjih živali se ta zver ne loti; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen; lotil se ga je hud kašelj; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel // izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa ● ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  23.      lóto  -a m (ọ̑) organizirana igra na srečo, pri kateri se stavi na številke iz določene skupine številk: igrati loto; stavni listek za loto ♪
  24.      lótos  -a m (ọ̑) tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in velikimi cveti raznih barv: takrat je cvetel lotos; vonj lotosa ♦ bot. indijski lotos ♪
  25.      lótosov  -a -o (ọ̑) pridevnik od lotos: lotosov cvet; lotosovo zrnje ♪

   1.565 1.590 1.615 1.640 1.665 1.690 1.715 1.740 1.765 1.790  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA