Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (1.640-1.664)
- lopátast -a -o prid. (á) 1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge; lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke 2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa ♪
- lopátati -am nedov. (ȃ) redko 1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek 2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti: globoko lopatati ♪
- lopáten -tna -o (ȃ) pridevnik od lopata: lopatno kolo ♪
- lopátenje -a s (á) glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo ♪
- lôpati -am nedov. (ō ȏ) ekspr., redko tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami ♪
- lopática -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica 3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice ◊ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih ♪
- lopátičast -a -o prid. (á) podoben lopatici: lopatičasta oblika lista ♪
- lopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na lopatico: lopatična kolesa / bolečine v lopatičnem predelu ♦ anat. lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice ♪
- lopátišče in lopatíšče -a s (á; í) držaj pri lopati: naslanjati se na lopatišče ♪
- lopátiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice ♪
- lopátka -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko ♪
- lópen -pna -o (ọ̑) pridevnik od lopa: lopna streha ♪
- lópica -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od lopa: šivala je v lopici pred hišo / vrtna lopica ♪
- lôpiti -im in lópiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) star. 1. udariti, lopniti: lopiti s kolom po hrbtu; jezno je lopil s pestjo po mizi; lopiti se z dlanjo po nogi / kot kletvica bes te lopi 2. vreči: lopil je knjigo na tla ♪
- lôpniti -em dov. (ó ȏ) 1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih // udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem 2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že spet je lopnil ● ekspr., redko ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr., redko kar takole lopne v hišo nepričakovano pride ♪
- lopòt -ôta m (ȍ ó) redko kratek tleskajoč udarec, ropot: vrata so se z lopotom zaprla ♪
- lopotánje -a s (ȃ) glagolnik od lopotati: lopotanje s perutmi ♪
- lopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) redko 1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi 2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale ♪
- lópov in lôpov -a m (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov ♪
- lópovski in lôpovski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden, malovreden: to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka lopov lopovski ♪
- lópovstvo in lôpovstvo -a s (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja ♪
- lópovščina in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane ♪
- lopúta -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪
- lopútanje -a s (ū) glagolnik od loputati: odvaditi otroka loputanja z vrati / slišati loputanje vrat / loputanje valov ob čoln ♪
- lopútast -a -o prid. (ú) ki ima obliko lopute: loputasta vrata ♪
1.515 1.540 1.565 1.590 1.615 1.640 1.665 1.690 1.715 1.740