Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (1.551-1.575) 
- lókativ -a m (ọ̑) lingv. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom ♪
- lókativen -vna -o prid. (ọ̑) lingv. mestniški: lokativna končnica ♪
- lokátor -ja m (ȃ) teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar ♪
- lokàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan lokávo prisl.: lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti ♪
- lokávost -i ž (á) knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače ♪
- lokávščina -e ž (ȃ) zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost ♪
- lókev -kve tudi lókva -e ž (ọ̄) 1. nar. mlaka, luža: lokev za hišo / napajati na lokvi 2. zastar. morska plitvina: beneške lokve ♪
- lókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. narediti požirek: lokniti mleko iz steklenice ♪
- lokomobíla -e ž (ȋ) strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila ♪
- lokomócija -e ž (ọ́) biol. premikanje, gibanje, hoja: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije ♪
- lokomotíva -e ž (ȋ) 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke ♪
- lokomotíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo ♪
- lokomotívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel ♪
- lokomotóren -rna -o prid. (ọ̄) biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih ♪
- lokostrél -a m (ẹ̑) nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel ♪
- lokostrélec -lca m (ẹ̑) 1. športnik, ki goji lokostrelstvo: tekmovanje lokostrelcev 2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: lokostrelci in ščitonosci ♪
- lokostrélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lokostrelce: lokostrelski klub / lokostrelske vrste ♪
- lokostrélstvo -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu ♪
- lokovánje -a s (ȃ) muz. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje ♪
- lókoven tudi lokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi ♪
- lókovje in lokóvje -a s (ọ̑; ọ̑) redko več lokov, loki: arhitektonska funkcija lokovja / lokovje iz črt ♪
- lókus -a m (ọ̑) knjiž. 1. kraj, mesto: bolezen se pojavlja na različnih lokusih ♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino 2. redko stranišče ♪
- lokva gl. lokev ♪
- lókvanj -a m (ọ̑) vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti: lokvanj na jezeru; cvet lokvanja ♪
- lókvanjev -a -o (ọ̑) pridevnik od lokvanj: lokvanjev cvet ♪
1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 
