Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (1.540-1.564)


  1.      lokalizácija  -e ž (á) 1. preprečitev širjenja kakega pojava, omejitev: lokalizacija vojnega spopada / lokalizacija nalezljive bolezni 2. knjiž. ugotovitev, določitev kraja, mesta česa: lokalizacija najdišča; točna lokalizacija okvare 3. knjiž. postavitev dejanja literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: Linhartova lokalizacija komedije je zahtevala določene spremembe ♪
  2.      lokalízem  -zma m (ȋ) 1. nav. slabš. prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti: lokalizem v gospodarskem življenju; pojavi lokalizma 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje področje: avtorjevi lokalizmi poživljajo povest; uvajati lokalizme v knjižni jezik; Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov ♪
  3.      lokalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti: gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar; lokalizirati upor na severni del kolonije / lokalizirati nalezljivo bolezen 2. knjiž. ugotoviti, določiti kraj, mesto česa: zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče 3. knjiž. postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: avtor je roman lokaliziral v Ljubljani lokalizíran -a -o: po dveh urah je bil požar lokaliziran; dejanje je lokalizirano v okolico Celja; zbrano narečno gradivo je natančno lokalizirano ♪
  4.      lokálka  -e ž (ȃ) redko lokalna proga, lokalni vlak: opustiti lokalko / prestopiti na lokalko ♪
  5.      lokálpatriót  -a m (ȃ-ọ̑) ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot ♪
  6.      lokálpatriótičen  -čna -o prid. (ȃ-ọ́) nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje ♪
  7.      lokálpatriotízem  -zma m (ȃ-ȋ) ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu ♪
  8.      lokárda  -e ž (ȃ) zool. skuša plavica: lov na lokarde ♪
  9.      lókarica  -e ž (ọ̑) les. ločna žaga ♪
  10.      lókast  -a -o prid. (ọ̑) podoben loku, krivulji: lokasta črta; lokaste obrvi lókasto prisl.: lokasto se dvigati nad zemljo ♪
  11.      lókati  -am nedov. (ọ̄) 1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka; tiger loka toplo kri; lokati mleko, vodo; glasno, hlastno lokati 2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih // slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka ♪
  12.      lókativ  -a m (ọ̑) lingv. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom ♪
  13.      lókativen  -vna -o prid. (ọ̑) lingv. mestniški: lokativna končnica ♪
  14.      lokátor  -ja m (ȃ) teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar ♪
  15.      lokàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan lokávo prisl.: lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti ♪
  16.      lokávost  -i ž (á) knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače ♪
  17.      lokávščina  -e ž (ȃ) zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost ♪
  18.      lókev  -kve tudi lókva -e ž (ọ̄) 1. nar. mlaka, luža: lokev za hišo / napajati na lokvi 2. zastar. morska plitvina: beneške lokve ♪
  19.      lókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. narediti požirek: lokniti mleko iz steklenice ♪
  20.      lokomobíla  -e ž (ȋ) strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila ♪
  21.      lokomócija  -e ž (ọ́) biol. premikanje, gibanje, hoja: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije ♪
  22.      lokomotíva  -e ž (ȋ) 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke ♪
  23.      lokomotíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo ♪
  24.      lokomotívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel ♪
  25.      lokomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih ♪

   1.415 1.440 1.465 1.490 1.515 1.540 1.565 1.590 1.615 1.640  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA