Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

32 (1.065-1.089)



  1.      lík 2 -a m () zastar. ličje: privezati trto z likom
  2.      likálec  -lca [tudi c] m () kdor se poklicno ukvarja z likanjem: likalec v konfekcijski delavnici
  3.      likálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na likanje: primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; likalna miza
  4.      likálka  -e [tudi k] ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem
  5.      likálnica  -e ž () 1. prostor za likanje: stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico 2. (manjše) podjetje za likanje: lastnica pralnice in likalnice // obrat za likanje v tovarni: v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica
  6.      likálnik  -a m () priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik ♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik
  7.      likálo  -a s (á) star. likalnik: vroče likalo
  8.      líkanec  -nca m () usnj. gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke: puška v etuiju iz rjavega likanca
  9.      líkanje  -a s () glagolnik od likati: likanje perila; pranje in likanje / likanje jezika / likanje okusa
  10.      líkar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z likanjem: barvarji oblek in likarji ◊ zool. hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus
  11.      líkarica  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem: likarice v kemični čistilnici / ročna, strojna likarica
  12.      líkati  -am nedov. () 1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa // delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem ♦ usnj. likati usnje 2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze 3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar 4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte
  13.      likêr  -ja m () žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker; kozarček likerja; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker; liker iz višenj
  14.      likêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na liker: likerski okus; likerska industrija / likerski kozarček
  15.      líki  vez. () zastar., med členi v stavku kakor: jezero leži pred menoj liki na dlani
  16.      líkof  -a m () zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof ∙ pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano
  17.      líkov  -a -o prid. () bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja
  18.      líkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekturešol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor
  19.      líkovnica  -e ž () ženska oblika od likovnik: razstavlja skupina mladih likovnic
  20.      líkovnik  -a m () publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki
  21.      líkovnost  -i ž () um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost
  22.      líkovnoumétnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike
  23.      líktor  -ja m () pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj: pred konzulom so stopali liktorji
  24.      líktorski  -a -o prid. () nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti
  25.      líkvida  -e ž () lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi

   940 965 990 1.015 1.040 1.065 1.090 1.115 1.140 1.165  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA