Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (1.065-1.089)
- lík 2 -a m (ȋ) zastar. ličje: privezati trto z likom ♪
- likálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z likanjem: likalec v konfekcijski delavnici ♪
- likálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na likanje: primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; likalna miza ♪
- likálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem ♪
- likálnica -e ž (ȃ) 1. prostor za likanje: stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico 2. (manjše) podjetje za likanje: lastnica pralnice in likalnice // obrat za likanje v tovarni: v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica ♪
- likálnik -a m (ȃ) priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik ♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik ♪
- likálo -a s (á) star. likalnik: vroče likalo ♪
- líkanec -nca m (ȋ) usnj. gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke: puška v etuiju iz rjavega likanca ♪
- líkanje -a s (ȋ) glagolnik od likati: likanje perila; pranje in likanje / likanje jezika / likanje okusa ♪
- líkar -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z likanjem: barvarji oblek in likarji ◊ zool. hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus ♪
- líkarica -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem: likarice v kemični čistilnici / ročna, strojna likarica ♪
- líkati -am nedov. (ȋ) 1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa // delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem ♦ usnj. likati usnje 2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze 3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar 4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte ♪
- likêr -ja m (ȇ) žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker; kozarček likerja; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker; liker iz višenj ♪
- likêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na liker: likerski okus; likerska industrija / likerski kozarček ♪
- líki vez. (ȋ) zastar., med členi v stavku kakor: jezero leži pred menoj liki na dlani ♪
- líkof -a m (ȋ) zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof ∙ pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano ♪
- líkov -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja ♪
- líkoven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture ♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor ♪
- líkovnica -e ž (ȋ) ženska oblika od likovnik: razstavlja skupina mladih likovnic ♪
- líkovnik -a m (ȋ) publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki ♪
- líkovnost -i ž (ȋ) um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost ♪
- líkovnoumétnosten -tna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike ♪
- líktor -ja m (ȋ) pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj: pred konzulom so stopali liktorji ♪
- líktorski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti ♪
- líkvida -e ž (ȋ) lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi ♪
940 965 990 1.015 1.040 1.065 1.090 1.115 1.140 1.165